Dušan Zorko napovedal še prodajo Dela; v Mercatorju bo Pivovarna Laško ostala lastnik četrtine delnic
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Primož CirmanTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 15. 05. 2010 Foto: dokumentacija Dnevnika
Laško - Pivovarna Laško za nemoteno poslovanje potrebuje dodaten kapital v višini okrog 150 milijonov evrov, o čemer se bo skušala dogovoriti z lastniki in bankami, je po včerajšnji novinarski konferenci v Laškem za Dnevnik povedal generalni direktor pivovarne Dušan Zorko. Napovedal je prodajo deležev v Večeru in Delu, v Mercatorju pa bo Pivovarna Laško ostala lastnik četrtine delnic.
"Želimo pridobiti dodatni kapital vsaj v višini delnega pokritja odpisov, ki smo jih opravili v minulem letu," je pojasnil Zorko. Kot je znano, je pivovarska skupina lani odpisala za 111 milijonov evrov posojil Infondu Holdingu in Centru Naložbam, dvema podjetjema iz nekdanje lastniške verige Boška Šrota. Skupina je tako ob dodatnih slabitvah naložb ter danih jamstvih in garancijah (skupaj je po Zorkovih besedah "pridelala" za 200 milijonov evrov slabih terjatev) lani skupaj ustvarila skoraj 165 milijonov evrov čiste izgube, lansko leto s 454 milijoni evrov finančnih obveznosti in le 163 milijoni evrov kapitala.
Tudi zato je Zorko včeraj, ko je medijem uradno predstavil novo strategijo skupine, ki se bo do leta 2014 preoblikovala v pogodbeni koncern, dobršen del besed med drugim namenil bankam. "Razmere na trgu so težke, primanjkuje nam denarnega toka zaradi slabitev, ki so bile enake vrednosti dveh pivovarn. Ključna naloga bo urediti reprogramiranje kreditov in sanirati sedanje stanje, da se bomo lahko posvetili poslu. Pri tem rabimo pripravljenost lastnika. Težko prodajaš premoženje, če nisi likviden, in jaz premoženja zagotovo ne bom razprodajal," je poudaril Zorko.
Na vprašanje, zakaj ima težave pri dogovarjanju z bankami, če so te po lanskih zasegih delnic tudi skoraj polovične lastnice Pivovarne Laško, je Zorko odgovoril: "Z likvidnostjo imajo težave mnoga podjetja v svetu. Pri tem nismo izjema, zato moramo poslovati v skladu z zmožnostmi. Banke ne postavljajo pogojev, moja skrb pa je, da rešim pijačarski del." Dodatnega vprašanja o posledicah morebitne odločbe, s katero bi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bankam zaradi usklajenega delovanja odredila odprodajo delnic pivovarne, Zorko ni želel komentirati, ker "o tem postopku ne ve ničesar".
Pri napovedi prodaje premoženja je razkril, da je Delo pridobilo "več bolj ali manj resnih ponudb" za dobrih 79 odstotkov Večera. "Te znašajo od tri- do štirikratnika knjigovodske vrednosti," je dejal Zorko, iz česar vsaj po podatkih iz leta 2008 izhaja, da je najugodnejši ponudnik za paket delnic pripravljen ponuditi 12 milijonov evrov. Pri tem je prvi mož pivovarne poudaril, da "so več pravih ponudb, tudi iz tujine, pridobili tudi za Delo". "Mercator ostaja naša strateška naložba, saj gre prek njegovih polic 60 odstotkov naše prodaje, poleg tega pa se Mercator širi na naših ciljnih trgih," je povedal Dušan Zorko.
Pogodbeni koncern, ki bo združeval obe domači pivovarni, Fructal, Radensko, Vital, Fructal Mak in Pečko Pivaro, naj bi po napovedih iz Laškega leta 2014 ustvaril 355 milijonov evrov prihodkov iz prodaje in 60 milijonov evrov dobička pred davki. Do tega leta načrtujejo neto rast prihodkov v segmentu piva za pet odstotkov, pri prodaji vode in brezalkoholnih pijač pa za sedem odstotkov.
S posojili Infondu Holdingu so branili naložbo v Mercatorju
"Boško Šrot mi osebno nikoli ni dajal navodil v sistemu, ki sem ga vodil. Normalno smo spremljali le branjenje naložbe v Mercator. To, kar se je dogajalo kasneje, je druga zgodba in enako velja za Toneta Turnška," je Dušan Zorko včeraj odgovoril na vprašanje, zakaj je kot generalni direktor Pivovarne Union upošteval Šrotova navodila in na veliko posojal denar njegovemu Infondu Holdingu. In zakaj ga kriminalisti tako kot Šrota niso ovadili zaradi zlorabe položaja? "Kriminalisti so različna vprašanja postavili 45 ljudem v pivovarni in zagotovo so si o dogajanju ustvarili pravo sliko. O odškodninskih tožbah zoper Šrota pa bo svoje povedala pravna stroka. Naročili smo tudi dodatne revizije, ki niso bile povezane s sklepom lanske skupščine," je dejal Zorko, ki naj bi po ugotovitvah kriminalistov posojila Infondu skupaj z ostalimi direktorji družb iz skupine odobril, ker so Šrotu verjeli, da so namenjena "centralizaciji finančnih tokov v obvladujoči družbi".
