Kaj bi rešile tožbe delničarjev Infond Holdinga
NatisniMedij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 12. 2009 Stran: 9
Pravni strokovnjak dr. Marijan Kocbek pravi, da ne veliko, saj bi šla priznana odškodnina v stečajno maso, če pa bi bili toženi nekdanje vodstvo in nadzorniki Infond Holdinga osebno, je uspeh malo verjeten, pa še težko bi od njih izterjali večje zneske.
To, kar se je napovedovalo že nekaj mesecev, stečaj mariborskega finančnega holdinga Infond Holding namreč, se je v ponedeljek zgodilo. Podobno usodo lahko napovemo še sestrski družbi Center Naložbe (nekdaj Infond Holding 1). V obeh družbah imajo daleč največje terjatve družbe iz Skupine Pivovarne Laško, uradno skupaj z zamudnimi obrestmi za dobrih 124 milijonov evrov.
Terjatve do Infond Holdinga, a precej manjše zneske, imajo še nekatere banke (Hypo Alpe-Adria-Bank iz Celovca, Gorenjska banka, NLB) pa tudi Perutnina Ptuj in Zlata moneta II, ki sta v pomembnem lastništvu menedžerjev Perutnine in Probanke. Zadnji dve sta v zadnjem času začeli izterjavo dela dolga, prodajo delnic Polzele, Mercatorja in Pivovarne Laško, ki so še ostale v delni lasti Infond Holdinga, a je vprašanje, ali ne bo treba teh delnic zdaj vrniti družbi, ki je v stečaju.
Tu so še dileme okrog letošnjih skoraj štiri milijone evrov vrednih dividend, ki jih je Infond Holdingu izplačal Mercator.
Niti upniki, kaj šele delničarji, ne bodo dobili veliko
Dr. Marijan Kocbek, profesor s področja gospodarskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru, o položaju 32.260 delničarjev Infond Holdinga (še nekaj več, 33.275, je delničarjev Centra Naložbe) pravi, da so vsi delničarji, mali in veliki, v primeru stečaja gospodarske družbe v enakem položaju. "Kolikor mi je znan primer, se bojim, da niti upniki v tem primeru velikega dela terjatve ne bodo dobili poplačanega, saj ne bo dovolj premoženja. Zato bodo lastniki izgubili prav vse," odgovarja Kocbek. Na vprašanje, ali lahko morda delničarji Infond Holdinga odškodninsko tožijo sedanjo (Pierpaolo Cerani) in nekdanjo upravo Infond Holdinga (Matjaž Rutar) ali pa nadzornike družbe - v obdobju, ko je družba najbolj poslabšala svoje poslovanje, so jo nadzorovali Giinter Sovič, Branko Šibakovski in Klaudia Koban Jakopin, pa Kocbek pravi, da to lahko storijo, če menijo, da so organi vodenja in nadzora ravnali v nasprotju z zakonodajo, da pa pri nas še nihče dejansko ni tudi odškodninsko odgovarjal. Morebitni znesek zaradi odškodninske odgovornosti pa bi bila terjatev družbe v stečaju oziroma bi šel v stečajno maso, zato naj bi imeli največji interes za morebitne takšne tožbe upniki, še posebej tisti največji.
Seveda bi lahko odškodninsko odgovarjali nadzorniki in (nekdanja) uprava tudi iz lastnega premoženja, tako Kocbek, če bi tožniku uspelo na sodišču dokazati, da so imeli priložnost ravnati drugače, pa so sklepali ali potrjevali za same delničarje škodljive pogodbe. Toda tudi v takšnem primeru, meni Marijan Kocbek, delničarji finančno najbrž ne bi uspeli veliko iztržiti, saj premoženje teh oseb zagotovo ni tako visoko, kot znašajo dolgovi družbe.
"Primeri nastanka osebne škode, ki naj bi nastala delničarjem, so zelo redki. Bi pa to lahko bil primer, če bi si nadzorniki izplačevali visoke nagrade, hkrati pa bi (manjšinski) delničarji bili oškodovani," pravi Kocbek, ter dodaja, da tistim upnikom (večina poslovnih bank), ki so imeli že ob nastanku posojila ta dobro zavarovana, ter so družbi zasegah lastniške deleže tudi v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka, teh deležev ne bo treba vračati, drugače pa velja za družbe, ki so imela posojila slabše zavarovana in so jih šele v letu dni pred začetkom stečaja boljše zavarovali z novimi pogodbami. Takšne pogodbe stečajni upravitelj mora izpodbijati, tako pridobljeni denar pa se mora steči v stečajno maso, dodaja sogovornik.
Dodajmo zanimivost, da sta Matjaž Rutar in Branko Šibakovski pred leti skupaj ustanovila družbo Opus Invest iz Velenja, ki je bila med drugim ob koncu lanskega leta kar 1,88-odstotna lastnica Banke Celje. Nekdaj sta bila oba omenjena zaposlena v skupini Autocommerce (danes ACH), ki jo vodi Herman Rigelnik, je pa Rutar s prodajo skoraj 16 odstotkov delnic ACH v lasti Infond Holdinga družbi Protej v lasti menedžerjev ACH slednjim pomagal pri menedžerskem prevzemu te družbe.
Družba Opus Invest je lani svoj kapital s 700 znižala na 194 tisoč evrov, obveznosti pa s štirih povečala na skoraj pet milijonov evrov, medtem ko je čisti dobiček družbe z 214 zdrsnil na 110 tisoč evrov.
Zaustavljeno trgovanje z delnicami
Po objavi začetka stečajnega postopka so predstavniki Ljubljanske borze včeraj pričakovano zaustavili trgovanje z delnicami Infond Holdinga. Z delnicami Infond Holdinga se ne bo trgovalo do umika delnic z organiziranega trga, je uprava Ljubljanske borze objavila včeraj na svojih spletnih straneh. Še vedno pa je bilo včeraj mogoče trgovati z delnicami družbe Center Naložbe, a od 10. decembra z delnicami te družbe, ko se je trgovalo pri 10 centih za delnico, ni bilo več prometa. Včeraj je bilo povpraševanje po delnicah Centra Naložbe, ki je sicer med največjimi upniki Infond Holdinga, pri štirih centih, ponudba teh delnic pa pri sedmih centih. Tako kot Infond Holding bi tudi Center Naložbe moral imeti svojo dokapitalizacijsko skupščino delničarjev 4. januarja v Ljubljani.
Nepravilne napovedi Matjaža Rutarja
V Večeru smo že na skupščini Infond Holdinga avgusta 2006 tedanjo upravo oziroma Matjaža Rutarja spraševali, ali ni družba preveč izpostavljena dvema velikima naložbama (Mercator, Pivovarna Laško), s čimer bi lahko bilo ogroženo donosno poslovanje Infond Holdinga, in to, da bi naposled začeli izplačevati dividende, a je Rutar tedaj zatrjeval: "Če ne bi bili prepričani o primernih donosih od teh naložb, delnic ne bi kupovali. Lahko, da pozitivni učinki še ne bodo vidni v pol leta ali v letu dni, kasneje pa vsekakor bodo."
Neizplačane plače sprožile začetek stečaja
Upniki Infond Holdinga (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Delo in Fructal) so že 19. oktobra vložili predlog za začetek stečajnega postopka dolžnika. Slab mesec kasneje, 17. novembra, so v Infond Holdingu vložili zahtevek za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in 2. decembra je sodišče odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do 18. januarja prihodnje leto. Marko Zaman iz Ljubljane je bil 1 L decembra predlagan za upravitelja in že pet dni kasneje je vložil predlog za preklic odložitve stečaja, saj je dolžnik zamudil s plačilom plač delavcem (nazadnje je bilo v Infond Holdingu šest zaposlenih) do višine minimalne plače in je hkrati predlagal začetek stečajnega postopka, čemur dolžnik ni ugovarjal. Stečajni postopek Infond Holdinga, ki ga vodi Zaman, je tako pričel teči v ponedeljek.
