'Managerski odkupi so sinonim za izčrpavanje podjetij'

 

Udeleženci včerajšnje okrogle mize so spregovorili o problematiki povezani z malimi delničarji, vlogi nadzornih svetov in regulatorjev. Poleg Damjana Žuglja iz agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so spregovorili tudi predsednik društva Mali delničarji Rajko Stanković, Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, v povezovalni vlogi pa Ani Klemenčič iz kranjske GBD . Dotaknili so se tudi konkretnih primerov iz prakse, managerskih prevzemov BTC, Turističnega podjetja Portorož in Lipa Radomlje.

Prvi mož ATVP Damjan Žugelj je izpostavil, da sta glavna problema pri nas kultura upravljanja podjetij in nedefinirana lastnina. Po njegovem se vsaka štiri leta na volitvah ponovno vračamo na točko nič. "Dokler se ljudje v podjetjih ne bodo ukvarjali s svojimi ključnimi nalogami, ampak lastniškimi problemi in kako priti do prevlade v nekem podjetju, ne bomo mogli govoriti o zgodbi o uspehu. To je tudi problem na katerega opozarjam, vendar mnogi tega ne jemljemo resno," je povedal.

 

 

Žugelj je povedal, da se problemi vedno pokažejo v času, ko gredo borze navzdol. "Takrat se pokažejo problemi, prej pa je vse lepo," je dejal. "Z nekim managerskim prevzemom ne bi bilo nič narobe, če bi bil zakonit in transparenten meni Damjan Žugelj iz ATVP. (foto: Irena Herak)

Če bi bila izpolnjena ta pogoja in pride do znanega lastnika, bi se odgovorni osredotočili na poslovanje podjetij, kar bi na koncu pripeljalo do zadovoljstva vseh delničarjev," je povedal Žugelj.

 

 

"Sloveniji v 20 letih ni uspelo vzpostaviti učinkovitega sistema, kot ga imajo v drugih razvitih državah, kjer ima več desetletno tradicijo," je dejal Bratina. Za razvoj takega sistema in korporacijske kulture je po njegovem potreben predvsem čas. Dotaknil se je tudi prakse iz ZDA, ki veljajo za "raj za ustanavljanje podjetij."

 

 

Temu pa ni tako zaradi nižjih davkov, temveč zaradi profesionalnega delovanja vseh institucij, od ustanoviteljev, revizorjev do sodišč," je pojasnil. "Država mora tudi pri nas ločiti regulatorno funkcijo od tiste, ki upravlja z lastništvom državnih deležev podjetij. Država naj spoštuje zakone, ki jih je sama napisala, kodekse upravljanja javnih delniških družb, kar bo pripomoglo k dvigu korporacijske kulture."

 

 

Rajko Stanković je v zvezi z nadzorniki v družbah povedal, da je velikokrat problem njihova nekvalificiranost in odvisnost od interesnih skupin. Nadzorniki po njegovo dostikrat želijo le opleniti nadzorni svet. Veliko jih pride po neki pripadnosti "zato ne odreagirajo, ko imajo priložnost."Upravljalec in lastnik hkrati ne more biti dober gospodar." Problem vidi tudi v vladah. "Vse vlade do sedaj so obljubljale umik države iz gospodarstva, a tega niso storile." Razložil je, da bi vlade to storile enostavno, vendar zaradi različnih interesov niso. "Dogaja se plenjenje NS, kdo bo kaj kontroliral. Zaradi take prakse malemu delničarju dostikrat ne preostane drugega kot, da pobere šila in kopita," je sklenil.

 

 

Borut Bratina je povedal, da je nadzorni svet sestavljen interesno, zastopajo pa ga predstavniki delavcev in kapitala. Ti pa, če bi delovali v interesu družbe, bi delovali v prid vseh delničarjev. "Če v NS prevladujejo predstavniki kapitala potem je lahko ogrožen interes družbe," je dejal Bratina. Po njegovem so si v Sloveniji interesi med velikimi in malimi delničarji mnogokrat nasprotujoči in je ta razlika mnogokrat večja, kot nasprotje interesov med večinskimi delničarji in upravo.