Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 07. 2009 Stran: 17
Izmed vseh analiziranih slovenskih borznih holdingov so lahko delničarji letos še najbolj zadovoljni z borznim donosom delnice KD Group, ki ga vodi Matjaž Gantar (skrajno desno). Ta je namreč edina, ki je med analiziranimi holdingi letos pridobila vrednost. Na drugi strani delničarji Maksime Holding, Zvon Ena Holdinga, Infond Holdinga in Centra Naložb, ki jih vodijo Matjaž Rutar, Nastja Susinski, Saša Fajs in Simon Zdolšek (od leve proti desni), letos nimajo razlogov za veselje, saj so delnice omenjenih družb od začetka leta izgubile že več kot tn četrtine svoje vrednosti.
Ljubljana - Slovenski borzni holdingi, v katerih ima najmanj eno delnico vsak četrti Slovenec, vztrajno izgubljajo tržno vrednost, samo od začetka letošnjega leta pa se je tržna kapitalizacija 20 analiziranih holdinških družb znižala že za 380 milijonov evrov.
Skupaj je tako 20 najpomembnejših borznih holdingov, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vrednih le še 1,25 milijarde evrov. To je kar 2,1 milijarde evrov manj kot konec leta 2007 in le nekaj milijonov evrov več, kot je bila pred letom in pol vredna le Sava. Povedano drugače: za ceno, ki bi jo vlagatelj konec leta 2007 odštel za nakup 100-odstotnega deleža v Savi, bi danes dobil zbirko holdingov, ki ima v lasti za okoli osem milijard evrov premoženja. 1,25 milijarde evrov je torej tudi cena, ki bi jo moral odšteti investitor, da bi se prek analiziranih holdingov »dokopal« do pomembnih deležev v Mercatorju, Petrolu, Heliosu, Cinkarni Celje, Cetisu, Probanki, Trimu, Gorenjski banki, Žitu, Perutnini Ptuj, Pivovarni Laško, Mlinotestu, Iskri Avtoelektriki in drugih pomembnih slovenskih družbah, bankah in zavarovalnicah, ki jih za zdaj še obvladujejo analizirani holdingi. Izčrpani lastniki klonili pod prodajnimi pritiski Še konec minulega leta in v prvih mesecih letošnjega leta so po delnicah analiziranih holdingov povpraševali predvsem njihovi večinski lastniki, ki so na tak način krepili svoj lastniški vpliv in posledično preprečevali večji zdrs njihove borzne cene, razkrivajo podatki Ljubljanske borze in centralne Hirinško-depotne družbe (KDD).
Vendar pa z redkimi izjemami v zadnjih mesecih povpraševanja po delnicah holdinških družb ni zaznati niti pri večinskih lastnikih, ki so zaradi prekomerne zadolženosti (podobno kot več pomembnejših slovenskih holdingov) tudi sami zašli v finančne težave. Še najbolj aktivni so pri nakupih delnic holdinških družb v zadnjih tednih Aktiva Holdings (Aktiva Naložbe), Sava (Maksima Invest in NFD Holding), KD (KD Group) ter NFD 1 ID in Sanotis, ki občasno kupujeta delnice Save. Na drugi strani je Gospodarstvo Rast z nakupi delnic Zvon Ena Holdinga praktično prenehalo, podobno kot je Kolonel nehal kupovati delnice Centra Naložb, FB Investicije ne povprašujejo več po delnicah Maksime Holding, Center Naložbe se je nehal krepiti v Infond Holdingu, Vipa v Vipi Holding, Fidina v Finetolu, Adria Capital Koper v Mercati, Zavarovalnica Triglav v Triglav Naložbah, Medaljon v Zlati Moneti II....
Na drugi strani je prodajni pritisk ostal praktično nespremenjen oziroma se je celo nekoliko okrepil. Samo v zadnjih osmih mesecih se je po neuradnih ocenah za prodajo delnic slovenskih holdinških družb odločilo več kot 13.000 malih delničarjev. Tako se je skupno število delničarjev analiziranih družb spustilo že pod 482.000, število pa vztrajno pada. Zakaj vlagatelji bežijo? Zaprte lastniške strukture, prekomerna zadolženost, po večini netransparentno poslovanje in nejasne lastniške prepletenosti so le nekateri razlogi, zakaj se številni mali delničarji odločajo za prodajo delnic holdinških družb ne glede na ceno, ki jo pri tem iztržijo. Poleg tega v zadnjih letih večina delničarjev ni dobila izplačanih niti dividend, saj denimo Aktiva Naložbe, Infond Holding, Maksima Holding, NFD Holding... vse od ustanovitve (oziroma od oddelitve od pooblaščenih investicijskih družb) še niso izplačali dividend. V povprečju že tretjinski padec Od začetka leta se je vrednost delnic analiziranih holdingov znižala že za tretjino, in to čeprav so se v istem obdobju cene delnic na Ljubljanski borzi zvišale za 13,5 odstotka in posledično tudi premoženje holdingov. Izmed 20 analiziranih družb jih je letos kar osem zabeležilo že več kot 50-odstotni padec cene delnice, medtem ko se je zvišala le cena delnice družbe KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar. Na spodnji konec lestvice so se z več kot 75-odstotnim zdrsom cene uvrstili Maksima Holding, Zvon Ena Holding, Infond Holding in Center Naložbe, ki jih vodijo Nastja Sušinski, Simon Zdolšek, Matjaž Rutar in Saša Fajs. V povprečju delnice slovenskih borznih holdingov kotirajo pri le 50 odstotkih knjigovodske vrednosti s konca decembra lani, niti 20 odstotkov knjigovodske vrednosti pa ne dosegajo delnice KS Naložb, Centra Naložb, Maksime Holding, Zvon Ena Holdinga, Zvon Dva Holdinga in Infond Holdinga.
Nizka cena v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo je v veliki meri povezana tudi z visoko zadolženostjo. Z izjemo KS Naložb, ki nimajo niti evra dolga, in Centra Naložb, kjer delež dolgov predstavlja slabih 50 odstotkov sredstev, imajo namreč preostale družbe več kot dve tretjini obveznosti v financiranju, kar pomeni, da dolg že za najmanj dvakrat presega višino kapitala.
Posojil že za 2,5 milijarde evrov, čas za vračilo pa se izteka
Konec decembra lani so imeli analizirani holdingi najetih za 2,5 milijarde evrov posojil oziroma 783 milijonov evrov več kot konec decembra 2007. Skoraj dve milijardi evrov celotnega finančnega dolga so predstavljala kratkoročna posojila, ki jih bodo morali holdingi do izteka leta bodisi reprogramirati bodisi poplačati. V povprečju je tako za vsak evro dolgoročnih posojil odpadlo kar 3,8 evra kratkoročnih posojil (konec leta 2007 je bilo razmerje 1 proti 2 v prid kratkoročnih finančnih obveznosti). Edini analizirani družbi, v katerih je obseg dolgoročnih finančnih obveznosti presegal obseg kratkoročnih, sta po zadnjih uradnih podatkih Mercata in KD Group. Slednji je namreč leta 2005 izdal za 80 milijonov evrov obveznic, ki zapadejo šele leta 2015.