Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012
Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.
Holdingu grozi referendum
Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.
Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.
Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.
Na Kapitalski družbi (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod) pravijo, da s prodajo niso seznanjeni. Državni delež Telekoma sicer za zdaj ni na seznamu odloka o prodaji državnega premoženja, a minister za finance Janez Šušteršič je na nedavni konferenci FDI Summit že namignil na možnost prodaje Telekoma in Zavarovalnice Triglav.
Zavarovalnica Triglav
V Zavarovalnici Triglav ima država prek Soda 28-odstotni delež, skupaj z Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa 62-odstotnega. Na Sodu, kjer zadeve ne komentirajo, so po naših informacijah že pripravili podlage za prodajo deleža v Triglavu, a soglasja vlade za zdaj niso dobili, zato vse skupaj stoji. Sodov delež je bil po petkovem borznem tečaju vreden 126 milijonov evrov. Menda pa si prizadevajo oblikovati vsaj 33-odstotni sveženj zaradi prevzemne premije. Poznavalci menijo, da je pomemben dejavnik pri prodaji Triglava tudi njegovo lastništvo v Abanki, za katero se predvideva državna sanacija. Sicer pa je neuradno že nekaj časa slišati, da se po Triglavu ozirata ameriška finančna družba AIG in Swiss Re.
Državni delež Petrola vreden 126 milijonov evrov
Prodajo deleža v Petrolu je že začel konzorcij Istrabenza in bank, med njimi tudi NLB, ki imajo skupaj 18-odstotni delež. Neuradno je slišati, da prodajalci računajo, da bosta k prodaji pristopila Kad in Sod s svojim 28-odstotnim deležem. Na Kadu pravijo, da se bodo glede sodelovanja odločili, če bodo prejeli vabilo, na Sodu pa so ga že prejeli, a se še niso odločili. Po naših informacijah državni lastniki menda čakajo tudi na zeleno luč vlade. Novi lastnik bi za pridobitev več kot petine energetske družbe namreč potreboval soglasje države. Državni delež Petrola je bil v petek po zadnji borzni ceni vreden 126 milijonov evrov. Kot možni kupec te družbe se je že večkrat omenjal ruski Gazprom, po pisanju Financ pa naj bi se zanimal tudi madžarski MOL.
Banke in njihovi deleži
Usoda privatizacije državnih bank bo odvisna od sprejetega modela sanacije bank. Kot kaže, je pričakovati, da bodo novi lastniki v očiščene banke vstopali prek dokapitalizacije.
Na »prodajno polico« bi lahko prišli tudi deleži podjetij, ki so jih zasegle banke in bodo verjetno preneseni na slabo banko. Med njimi je eden bolj zanimivih delež v Mercatorju, ki so ga lastniki doslej večkrat neuspešno prodajali. V prodajnem konzorciju, ki se spet sestavlja, so tudi NLB z 10,75-odstotnim deležem, NKBM s 5,24 odstotka in Abanka z 2,75 odstotka Mercatorjevih delnic. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, strmoglavega padca cene delnice in večjega nezaupanja tujih investitorjev ta hip ne kaže najbolje tudi v novem krogu prodaje, ne nazadnje zaradi razrahljane konzorcialne pogodbe. Vprašanje je, ali bi bila država kot morebitna neposredna prodajalka učinkovitejša ali bi to počela skupaj z drugimi prodajalci, predvsem pa, kakšno ceno in kakšnega kupca bi sprejela. Igranje na nacionalni interes bi vsekakor morala opustiti.
Prodaja deležev v Skupini Pivovarna Laško je posredno povezana s prodajo Mercatorja; banke so pretežne lastnice pivovarne, svojih deležev pa se poskušajo znebiti. Mnoge banke so lastnice obeh družb in so tako vpete v Mercator neposredno in posredno prek pivovarskih lastnikov. NLB ima v Laškem kar 23,5-odstotni delež, dodatnih dobrih 6 odstotkov pa imata Abanka in Banka Celje. Lanska prizadevanja bank za prodajo pivovarne niso bila uspešna. Poznavalci menijo, da bi (očiščena) pivovarna vendarle laže našla strateškega partnerja kot Mercator.
Banke v državni solasti imajo tudi nekaj delnic v dveh slovenskih naftnih družbah, v Petrolu (NLB dobrih 6 odstotkov, NKBM dobra 2, nekaj malega delnic pa imata Abanka in Banka Celje) in Istrabenzu (tu je bil delež NLB 13-odstoten, Banka Celje pa ima dobrih 5 odstotkov).
Od družb, ki so v prvi borzni kotaciji, bi država s prodajo lahko nekaj iztržila še, če bi prodala denimo Savo-RE, v kateri ima Abanka 7-odstotni, NKBM pa 4,66-odstotni delež, in Interevropo (tam imata Abanka in NLB v lasti po nekaj nad 3 odstotke delnic). V portfelju omenjenih bank so še Zavarovalnica Triglav (NLB ima 3-odstotni delež), pa Telekom, Luka Koper, Sava, Cinkarna Celje itn.
Kaj se že prodaja
Pričakovati je tudi prodajo deleža Soda in Modre zavarovalnice v Heliosu. Ta je v okviru konzorcija bank, skladov in državnih lastnikov, ki imajo skupaj 73-odstotkov, že naprodaj. Med zainteresiranimi kupci za to podjetje naj bi bila tudi ameriški PPG in Ring International Holding.
Država sicer že prodaja tri četrtine Adrie Airways, ki ji želi poiskati strateškega lastnika. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je sredi septembra sporočila, da je zanimanje za našo letalsko družbo izrazilo več kot deset interesentov. V postopku prodaje so tudi deleži državne PDP v Elanu, Fotoni in Aeru.