Medij: Večer Avtorji: V. A.,Toplak Damijan,J. S. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 25. 07. 2009 Stran: 2
Infond Holding je bil dolgo časa v rokah državne Nove KBM in certifikatnih lastnikov, pred sedmimi leti pa se je v njej začela krepiti Pivovarna Laško. Kljub dokapitalizaciji Centra Naložb naj bi Infond Holding še imel za 25 milijonov evrov negativnega kapitala
Nekateri mediji poročajo, da naj bi družbama Infond Holding in Center Naložbe, ki sta prek družb Kolonel in Atka Prima v lasti zakoncev Boška in Anice šrot, grozil stečaj ali v najboljšem primeru likvidacija, kar bi se dejansko utegnilo zgoditi. Za imperij zakoncev Šrot naj bi bila ključna mariborska družba Infond Holding, katere direktor je Matjaž Rutar. Slednja ima še zdaj dobrih 33 tisoč delničarjev (Center Naložbe še tisoč več), kar je posledica tega, da sta obe družbi naslednici pida (pooblaščene investicijske družbe) Infond Zlat, ki je nastal z zbiranjem lastninskih certifikatov pretežno državljanov širšega mariborskega območja, saj ga je upravljala družba KBM Infond, ki je še zdaj v večinski lasti Nove KBM.
Druga največja banka (podobno velja za NLB-jevo Maksimo Holding, ki je nazadnje pristala v rokah Igorja Bavčarja in je tudi tik pred stečajem) je še vse do leta 2002 suvereno obvladovala lastništvo tudi Infond Holdinga, ki je istega leta sploh nastal z razdružitvijo pida Infond Zlat na pid Infond (iz tega je kasneje nastal še Infond Holding 1, ki se je naknadno preimenoval v Center Naložbe), id (investicijsko družbo) Infond ter Infond Holding. Holdingi so bili za posameznike še posebno zanimivi, ker so imeli bolj ohlapna pravila naložbenih politik kot investicijske družbe in je bilo mogoče v njih kopičiti premoženje zgolj v nekaj strateških naložbah.
Tako ima Infond Holding še danes pet naložb, med katerimi sta v ospredju 24,99-odstotni lastniški delež v Mercatorju in 54,10-odstotni v Pivovarni Laško. Imajo pa še deleže v Thermani (bivše Zdravilišče Laško), Polzeli in nizozemski družbi DZU Investment B.V. Infond Holding vreden le še dobrih 10 milijonov evrov Zdaj je največji lastnik Infond Holdinga družba Center Naložbe, ki z drugimi družbami Pivovarne Laško in ob upoštevanju skoraj treh odstotkov lastnih delnic obvladuje blizu 92 odstotkov lastništva - preostalih 33 tisoč delničarjev pa okrog osem odstotkov. Je pa bila včeraj na Ljubljanski borzi celotna vrednost Infond Holdinga vsega 10,8 milijona evrov, Centra Naložb pa še manj, le 4,9 milijona evrov, kar pomeni, da je Bošku Šrotu in njegovim v nekaj letih lastniškega obvladovanja obeh holdingov Infond dodobra uspelo znižati vrednost premoženja lastnikov.
Sicer pa je Nova KBM kar nekaj časa obvladovala 30 odstotkov lastništva Infond Holdinga, a je nato Pivovarna Laško (takrat je bil v igri s pomočjo Branka Pavlina, zdaj direktorja Dnevnika, predtem pa predsednika uprave KBM Infond, še DZS Bojana Petana) z začetnih 15 odstotkov z odkupi deležev od NLB in drugih lastnikov holdingov Infond, pred nekaj leti pa še samih članic skupine Nove KBM, kaj hitro pridobila tudi večinsko lastništvo. Zasluga za to gre podpori tako leve kot desne politične opcije pa tudi upravam Nove KBM z Jožetom Glogovškom, Matjažem Kovačičem in še posebno Črtom Mesaričem na čelu, ki je nekaj časa po izteku mandata tudi opravljal posle za Pivovarno Laško, zdaj pa je vodja NLB-jeve črnogorske Montenegrobanke.
Največja težava Infond Holdinga naj bi bilo to, da naj bi imel za okrog 440 milijonov evrov obveznosti (dolgov) in da mu državna NLB ni več želela podaljšati okrog 130 milijonov evrov "težkega" posojila, zato je Infond Holdingu tudi zaplenila 10,75 odstotka delnic Mercatorja in blizu 24 odstotkov delnic Pivovarne Laško, katere zdaj skuša prodati na dražbi, a je za delež v Mercatorju še največ zanimanja pokazala družba državne Kapitalske družbe. Že na majski skupščini pa je Matjaž Rutar, direktor Infond Holdinga, na naše vprašanje, ali ima družba še vedno pozitivni kapital, odgovoril, da ja, je pa vrednost tega kapitala med 40 in 50 milijoni evrov. A priznal je, da izključno zato, ker vrednotijo delnice Pivovarne Laško, katere 54-odstotni lastniki so, po povprečni nabavni ceni 65 evrov in ne trenutni tržni ceni, včeraj je bila recimo 35 evrov. Zgolj iz tega naslova ima Infond Holding za približno 140 milijonov evrov več kapitala, kot bi ga imel sicer.
Torej ima realno Infond Holding ta čas nekaj manj kot 25 milijonov evrov negativnega kapitala, saj je v vmesnem obdobju nekoliko porasla vrednost delnice Mercatorja, od njega bodo prejeli še nekaj milijonov evrov dividend, hkrati pa naj bi Center Naložbe izvedel za 65 milijonov evrov dokapitalizacije. Kot kaže, bo Infond Holding, ki je nekdaj z lastninskimi certifikati privatiziral družbeno premoženje, sedaj pa se je prezadolžen znašel v območju negativnega kapitala, pokopal prevzem Pivovarne Laško po vrednosti 89 evrov za delnico (trenutna borzna vrednost je zgolj 35 evrov) in delnic Mercatorja, ki so jih v Infondu kupovali tudi po 400 evrov za delnico, zdaj pa so vredne približno 165 evrov.
Rutar je na majski skupščini zatrjeval, da so bile njegove poteze na mestu, saj so se dokopali do večinskega deleža v Pivovarni Laško in do četrtinskega v Mercatorju. Sedaj ko so jim banke upnice začele zasegati te delnice, se jim višina zadolženosti nekoliko znižuje, a tudi vrednost premoženja. Veliko vprašanje je, ali bodo banke upnice svoja posojila Infond Holdingu sploh želele zamenjati za lastniške deleže, saj se družba sooča z negativnim kapitalom. Center Naložbe so sicer svojo terjatev konvertirale v lastniški delež po vrednosti 3,22 evra za delnico, včeraj pa je bila delnica na Ljubljanski borzi vredna le še 0,64 evra. Pivovarna Laško (Igor Napast) Se bodo "pritiski" na Laško umirili?
V Pivovarni Laško imajo sicer novo vodstvo, ni pa še jasno, kako bo to vplivalo na njihove odnose z državo. Dušan Zorko je namreč vodil Pivovarno Union, hčerinsko družbo Laškega. To dejstvo bi lahko povzročilo, da le ne bo želene "umiritve pritiskov" (to je bil uradni razlog za odstop Boška Šrota). Časnik Dnevnik je namreč minuli teden zatrjeval, da naj bi bil prav Zorko član sedmerice direktorjev, ki jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) 15. julija naznanila ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu. Uradno imena osumljencev niso bila razkrita, javna so le njihova domnevna kazniva dejanja. Zlorabljali naj bi bili trg finančnih instrumentov, in sicer naj bi bili vzdrževali tečaj delnic Pivovarne Laško, s tem pa ohranjali vrednost zavarovanj za kredite za konsolidacijo lastništva. Zadeva zdaj ni več stvar ATVP in tožilstvo bo samo presodilo, ali bo vložilo obtožnico.
Laško bi spet potrebovalo novega direktorja le po najbolj črnem in najmanj verjetnem scenariju: da bi bil Zorko pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo. Kot določa zakon o gospodarskih družbah, "ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora". Kazenski zakonik pa zlorabo trga finančnih instrumentov kaznuje z zaporom do treh oziroma petih let, če je nekomu nastala velika premoženjska korist. (Jst) Tožilci zaradi interesa preiskave redkobesedni Kriminaliste in tožilce smo včeraj spraševali, kako daleč so z zadevami, tako ali drugače zvezanimi s Pivovarno Laško. Iz skupine državnih tožilcev za pregon orgaiuzfranega kriminala je prišel pričakovano skop odgovor, da gre za predkazenski postopek, zato drugih informacij ni, da ne bi škodilo preiskavi.
Malo več kot teden je, odkar je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) tožilstvu poslala ovadbe zaradi domnevne tržne manipulacije, s katero da so družbe okrog Boška Šrota, med njimi tudi Zorkov Union, vzdrževale tečaj laške delnice. Druga ovadba je nastala zaradi zlorabe trga. Ko pa so kriminalisti pred mesecem dni po vsej Sloveniji intenzivno preiskovali po podjetjih, povezanih s Pivovarno Laško, je obveljalo, da gre za odziv na lansko prijavo ATVP in varuha konkurence, uperjeno v Šrota zaradi suma zlorabe notranjih informacij, (va) Bolj verjetno, da bo država pomagala Prvi signali kažejo, da bo država zdaj raje finančno pomagala pivovarni.
Natančneje, postalo je bolj verjetno, da bosta Kapitalska družba (Kad) in njena hčerinska Posebna družba za upravljanje (PDU) pripravljeni investirati v Laško. Ko je pred tedni NLB pričela prodajati paket delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, je PDU oddala ponudbo izključno za delež Mercatorja. Kad je celo javno sporočil, da "je tveganje pri nakupu delnic Pivovarne Laško preveliko". Še včeraj v Kadu niso povedali, katere vrste tveganja so takrat ocenjevali. So pa odgovorili na vprašanje, ali se je ta ocena spremenila. "Kapitalska družba kot resen finančni investitor sledi vsem dogajanjem na trgu, tudi ponudbam večjih paketov naložb slovenskih podjetij. Če bodo delnice navedenih družb na voljo za nakup, bomo ponudbo proučili in po pridobitvi vseh potrebnih informacij in transparentno izgrajenem procesu sprejeli odločitev."