Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 07. 2012 Stran: 9
Pred skupščino Etija Nekdanji predsednik uprave NLB ostaja v vlogi prvega nadzornika trdno v sedlu
Izlake - Marjan Kramar, prvi nadzornik izlaškega Etija, je pred skupščino, ki bo prihodnji teden, znova pod pritiskom delničarjev. Tokrat ga poskuša s položaja že drugič izriniti Maxima Holding v lasti FB Investicij v stečaju; te so v lasti Igorja Bavčarja. Na Kramarjevem mestu bi radi videli Nastjo Sušinskega, predsednika lastne uprave.
Marjan Kramar, nekdanji predsednik uprave NLB in že več kot šestnajst let nadzornik v Etiju, ni edini trn v peti manjšinskega delničarja Maxime Holdinga, ki ima v lasti 12 odstotkov Etija, zagotovo pa je eden največjih. Dejstvo, da je Kramar član Etijevega NS že od leta 1996, pravijo v Maximi, je v nasprotju s kodeksom o upravljanju javnih delniških družb, ki je postal »na področju delovanja organov upravljanja in delovanja nadzornih svetov v Sloveniji vodilo in praksa, ki jo uporabljajo tako rekoč vse transparentne družbe, še posebej tiste, katerih delnice kotirajo na borzi«. Mimogrede: Eti ni podpisnik tega kodeksa.
Več kot dvanajstletno članstvo v nadzornem organu po navedbah Maxime predstavlja nasprotje interesov: »Družba, kot je Eti, si ne bi smela dovoliti takšne kršitve pravil v poslovni praksi.« V Etiju so ocenili, da tokratni predlog Maxime ne navaja »bistveno novih utemeljitev glede na tiste, ki jih je predlagatelj sporočil delničarjem že za lansko skupščino«, zato ga niso podprli. Sploh pa je Eti NS »obnovil« lani. Vanj je imenoval pet novih imen - Radovana Bolka, Branka Kalpiča, Jordana Medveška, Bernharda Mullerja in Dejana Pangeršiča - z izjemo Marjana Kramarja, za katerega je to že peti mandat. Pred Maximo so se Kramarja že pred dvema letoma neuspešno lotili mali delničarji.
Maxima je Etijevi upravi, ki jo vodi Tomaž Berginc, nadzornikom letos znova neuspešno predlagala tudi višje dividende. Od dobrih 1,1 milijona evrov lanskega bilančnega dobička bi nerazporejenih pustila 4200 evrov, drugo bi razdelila za dividende, in sicer po 2,30 evra bruto na delnico. Nagrad upravi Maxima ni podprla, ta pa ne njenih predlogov - z izjemo enega. Delničarji bodo tako prihodnji četrtek odločali o razdelitvi 800.000 evrov dobička in o tri odstotke višjih dividendah od lanskih - v višini 1,60 evra bruto -, ki so po navedbah Etija v skladu s finančnimi razmerami, v katerih družba posluje. Edini Maximin predlog, ki ga je Etijeva uprava tokrat uvrstila na dnevni red - lani ga ni -, je, naj posebni revizor prevetri posamezne posle, v zvezi s katerimi Maxima sumi na pretakanje denarja in na izčrpavanje družbe (med drugim tudi posle s Finemo, družbo v lasti Etijevih vodilnih), predvsem pa zahteva potrditve, ali so bila posojila povezanim ter tretjim osebam ustrezno zavarovana. Maxima je podatke o »namenu posojil« zaman iskala v letnem poročilu Etija. Kot trdi Etijeva uprava, s Finemo niso poslovali.