Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 05. 2011 Stran: 24
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je zahtevala stečaj cerkvenega holdinga Zvon Ena, ker je po njenem mnenju tudi poplačilo v višini borih 16 odstotkov, kolikor v prisilki »obljublja« uprava Zvona, daleč od realnosti. Ne le da bi z odprodajo premoženja zbrali premalo denarja za poplačilo zavarovanih upnikov. Ker bodo z zasegi premoženja skoraj zagotovo sledili še preostali upniki, zaradi propadle naložbe v T2 pa se Zvonu obeta tudi do 77 milijonov evrov visoka dodatna obveznost, bi navadni upniki dobili vrnjenih kvečjemu nekaj odstotkov oziroma celo manj, kot predvideva Zvon v primeru stečaja, so prepričani v NLB pod vodstvom Boža Jašoviča.
Da je predlagana sanacija Zvona praktično neuresničljiva, NLB že v samem ugovora izpostavi, da »kot ločitveni upnik ne bo podala nikakršnega soglasja k reprogramu in spremembi pogojev terjatev, kijih ima do dolžnika«. »Ravno tako ni pričakovati, da bo svoje terjatve reprogramirala ločitvena upnica Nova KBM, ki je že začela unovčevanje zavarovanj,« so navedli v banki, ki je do Zvona izpostavljena s skoraj sto milijoni evrov. Ker je finančna sanacija, ki bi trajala do leta 2015, temeljila na reprogramu posojil in znižanju obrestne mere za polovico, je usoda Zvona, vsaj po trenutnem načrtu, zapečatena.
Kot smo razkrili v začetku aprila, je Nova KBM, ki je do Zvona izpostavljena za 40 milijonov evrov, zasegla delnice Heliosa, Cinkarne Celje, Krke in Petrola, zanje pa iztržila 20,8 milijona evrov. Pri tem je ključno, da so bile te prodane po cenah, nižjih od tistih, ki jih je Zvon vrednotil v računovodskih izkazih, in je bila ustvarjena izguba v višini 4,7 milijona evrov. Za toliko se bodo posledično povečale navadne terjatve, na drugi strani pa se bo znižala višina poplačila preostalih navadnih upnikov. »V primeru terjatev do družbe Zvon Dva Holding, za katere je dolžnik jamčil s svojim premoženjem, je povsem jasno, da bodo taka zavarovanja unovčena,« so zapisali. Premoženje Zvona, sicer namenjeno poplačilu terjatev navadnih upnikov, se bo torej znižalo za 28 milijonov evrov.
Tudi sicer naj bi bila pričakovanja Zvona glede izkupičkov pri prodaji naložb preveč optimistična. »Tudi v primeru potrjene prisilne poravnave bi šla vsa kupnina iz zastavljenega premoženja za poplačilo ločitvenih upnikov, saj naj bi po oceni dolžnika vrednost zastavljenega premoženja zadostovala za poplačilo terjatev ločitvenih upnikov v znesku 199,6 milijona evrov, kar je za 208,5 milijona evrov manj od zneska zavarovanih terjatev. To pomeni, da bi morala vrednost naložb (ki so predmet zastave) v petih letih narasti za več kot 100 odstotkov, če bi želeli, da se poplačajo samo ločitveni upniki,« so utemeljili v NLB. Dodatno, v Zvonu nimajo natančnejšega načrta unovčevanja premoženja, zaradi česar možnosti za poplačilo upnikov v rokih, kot jih predlaga Zvon, sploh ni mogoče preveriti.
Po navedbah NLB je problematično tudi poroštvo Zvona za 120 milijonov evrov vredno sindicirano posojilo, ki so ga T2 odobrile banke. NLB je namreč že septembra 2009 pozvala Zvon, naj v kapital insolventnega telekomunikacijskega operaterja vplača 15,7 milijona evrov. Ker je T2 kasneje pristal v prisilni poravnavi, je NLB v ponedeljek prejšnji teden od Zvona zahtevala, naj T2 zagotovi kar 77,3 milijona evrov svežega denarja. To mora storiti do konca maja. Ker »za to nima sredstev«, se bodo oblikovale dodatne terjatve do Zvona, kar pomeni, da se bodo navadne terjatve povečale še za toliko.
Če upoštevamo zgolj nekatere od omenjenih okoliščin, bi se znesek navadnih terjatev po prepričanju NLB povečal z 252 na 334,6 milijona evrov, če bi prišlo do novih zasegov premoženja, pa bi se poplačali iz pičlih 12,4 milijona evrov premoženja.
Uradno: Krč do 99 odstotkov T2
Kot smo že napovedali, se bosta po razlastitvi Zvona Ena Holdinga do praktično vsega lastniškega deleža v T2 dokopala Gratel in Lokainvest, podjetji v lasti Jurija Krča. Po tem, ko Zvon v osemdnevnem roku ni izkoristil ponujene prednostne pravice do vpisa, je bila namreč usoda dokapitalizacije, od katere je odvisen tudi uspeh prisilne poravnave T2, odvisna od upnikov. Ti so vplačali za 350.350 evrov novih deležev, pri čemer pa bodo novi lastniki ob Gratelu (86,9 odstotka) in Lokainvestu (12 odstotkov) še DSC in Smart Inženiringi (skupno dober odstotek), ki ju obvladuje družine Remškar, Danijel Špingler in idejni oče projekta T2 Miran Kramberger pa sta vpisala minimalnih 50 evrov in bosta prišla do 0,01 odstotka T2. Če bo seveda prisilka uspela.
Alojz Jamnik odhaja iz NLB
Alojz Jamnik, do novembra 2009 član uprave NLB, danes pa njen pomočnik, s 30. junijem odhaja iz vrst največje banke v državi. Ali je Jamnika, ki je bil pristojen ravno za področje poslovanja z velikimi podjetji, odneslo kreditiranje holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, T2, SCT in drugih, v katerih je banka nasedla s stotinami milijonov evrov, v NLB niso mogli povedati. Ravno konec prejšnjega tedna je namreč NLB vložila ugovor proti prisilni poravnavi tako Zvona Ena Holdinga kot SCT Naložb. »Zaradi varovanja osebnih podatkov ne smemo komentirati odnosov oziroma razmerij z zaposlenimi,« so dejali v NLB. Po naših informacijah naj bi se z Jamnikom razšli sporazumno. Glede Alojza Jamnika so se sicer zaradi zahteve NLB za stečaj Zvona ostro odzvali v društvu malih delničarjev MDS. »Že vrabci čivkajo, da je bivši član uprave NLB Alojz Slavko Jamnik 'odgovoren' za večino kreditov podjetju SCT, kjer je finančnik in eden od treh zdaj odhajajočih lastnikov njegov brat Janez Jamnik. To velja tudi za večino 'ugodnih kreditov' in zdaj dolgov cerkvenih holdingov Zvonov Ena in Dva, katerih skupni vezni člen je še tretji brat - ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je pred kratkim celo predaval 'o morali in etiki', a del tega predavanja zagotovo ni bilo 'poslovno sodelovanje bratov Jamnik' in tudi ne dejstvo, da je večino cerkvenih gradbenih del opravil kdo drug kot SCT« Zvon Ima kljub težavam še vedno skoraj 30.000 delničarjev.