Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11
Z mariborsko nadškofijo lastniško povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva predlagata prisilno poravnavo. Postajajo banke upnice kooperativnejše? Ekonomista dr. Bogomirja Kovača ne bi začudilo, Cerkev le ni običajni lastnik, pravi.
"Prisilna poravnava prinese več manevrskega prostora in kupi čas, da bi se našla rešitev," se ekonomist dr. Bogomir Kovač za Večer odziva na včeraj objavljeno obvestilo uprav mariborskih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, da sta mariborskemu okrožnemu sodišču za svoji od začetka letošnjega leta plačilno nesposobni družbi predlagali prisilno poravnavo.
K čemur ju je, generalno, primoral tudi časovni načrt v insolvenčni zakonodaji. Zvona poskušata z mehkejšim prestrukturiranjem, pravi Kovač, stečaj bi bil trša pot, pri prisilkah, četudi so po svoje le prvi narok stečaja, se menedžment nadeja boljših epilogov. Upniki pa tudi računajo, da bodo v prisilni poravnavi vendarle bolje poplačani, kot bi bili v stečaju.
Večinski lastnik Zvona Ena je Gospodarstvo Rast v lasti mariborske nadškofije. Po Zvonu Ena in Zvonu Dva so pred meseci tudi v Rastu razglasili plačilno nesposobnost. Ali bo Gospodarstvo Rast zdaj, tako kot Zvona, tudi šlo v poskus prisilne poravnave? Da imajo "na razpolago še nekaj dni", skopo odgovarjajo v mariborski nadškofiji. In da aktivno iščejo optimalno rešitev v obstoječih možnostih, dokončne rešitve pa še ni. Finančni, bančni svetovalci, v prvi vrsti iz bančne skupine Rotschild, ki so jih pri gospodarski upravi mariborske nadškofije poklicali na pomoč, ko so cerkvene finance nasedle, redno obveščajo o vseh novih predlogih v pogajanjih z upnicami, a da je vsebina v tej fazi poslovna tajnost, pa je tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da so banke upnice po novem bolj dojemljive za finančne težave v Mariboru ter da so pripravile nov predlog in v dogovarjanju o sanaciji nadaljujejo z novih pogajalskih pozicij.
Ekonomist Kovač vsekakor ne bi bil presenečen, pravi, če bi banke postale bolj kooperativne. Rešujejo pač tudi svoj položaj, vse skupaj pa se vrti tako ali drugače okrog cerkvenega lastnika. Cerkev pa ni običajen lastnik, deležen je slej ko prej specifične obravnave. Bogomir Kovač si zna predstavljati banke upnice v interesnem ognju: lahko da doživljajo (posredne) pritiske, tudi politične, po drugi strani pa poskušajo iz te zgodbe priti čim bolj cele. Cerkev, tisočletna institucija, pa da ima čas in ne hiti, ne zaletava se v iskanju rešitev.
Zvon Ena je večinski lastnik telekomunikacijskega podjetja T-2, kije zadnje tedne v prisilni poravnavi (od tega, kako se bo razpletlo s T-2, sta zelo odvisni smer in uspešnost reševanja cerkvenih financ), pomembne deleže ima v Heliosu, Abanki Vipi, Steklarni Rogaška, Cinkarni, Petrolu. Na seznamu so med drugim še Hoteli Bernardin pa Krka ... Zvon Dva ima (velik) lastniški delež v Mladinski knjigi Založbe, Cetis Grafu. Pa v Iskri Avtoelektriki, Krki, Tovarni olja Gea ... Če bosta morala, bosta holdinga vsekakor prodajala dobra podjetja.
Sporočilo z dramatičnim naslovom Ali je Zvonovom žeodzvonilo so včeraj poslali iz Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši. Kljub drugačnemu dogovoru so še zmeraj brez natančnih in pravočasnih informacij o dogajanju v obeh mariborskih finančnih holdingih, pravijo. Obžalujejo, da upravi Zvona Ena in Zvona Dva pred objavo poskusa prisilne poravnave nista v javnost prišli z relevantnimi informacijami, ki so privedle do te odločitve.