Od lastninskih certifikatov do prezadolženosti

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 05. 2009 Stran: 8

Na včerajšnji skupščini Infond Holdinga, kije bila sklicana zgolj osem dni. pred samo skupščino, je bil sprejet sklep o zmanjšanju in nato takojšnjem povečanju osnovnega kapitala s strani Centra Naložb

Skoraj dve uri je trajala včerajšnja skupščina delničarjev Infond Holdinga, na kateri je bilo prisotnega 78,96 odstotka kapitala. Ker je imel več kot 99 odstotkov prisotnih glasov največji delničar Center Naložbe (ta je v večinski lasti družbe Kolonel zakoncev Boška in Anice Šrot), katerega je zastopala direktorica Saša Fajs, so bili vsi predlagani sklepi po pričakovanjih sprejeti z veliko večino.

Tako se bo po zmanjšanju osnovnega kapitala s 84,3 na 54,3 milijona evrov (število delnic je ob tem ostalo nespremenjeno), hkrati povečal kapital za 65 milijonov evrov (družba Center Naložbe bo svoje posojilne terjatve spremenila v lastniški delež) na 119,3 milijona evrov. Iztisnitev malih delničarjev mogoča Družba Center Naložbe s povezanimi družbami iz Pivovarne Laško bo tako imela v lasti skoraj 92 odstotkov delnic, zato bo v skladu z zakonom mogoča iztisnitev preostalih nekaj več kot 33 tisoč delničarjev Infond Holdinga.

Borzna vrednost delnice je na borzi le še 2,8 evra, Center Naložbe pa bodo s stvarnimi vložki (terjatvami) ob povečanju kapitala nove delnice "kupovale" po 3,22 evra. S predhodnim znižanjem kapitala ter pokrivanjem lanske bilančne izgube v višini 30 milijonov evrov se je tudi knjigovodska vrednost delnice s 5,0 znižala na že omenjenih 3,22 evra. Na naše vprašanje, ali ima družba še vedno pozitivni kapital, je prvi mož Infond Holdinga Matjaž Rutar zatrdil, da ja, je pa vrednost tega kapitala med 40 in 50 milijoni evrov, a kot je priznal Rutar, izključno zaradi tega, ker vrednotijo delnice Pivovarne Laško, katere 54-odstotni lastniki so, po povprečni nabavni ceni 65 evrov in ne trenutni tržni, včeraj je bila recimo 42,5 evra. Zgolj iz tega naslova ima Infond Holding za približno 105 milijonov evrov več kapitala, kot bi ga imel sicer.

Delničarji so na včerajšnji skupščini opozarjali, da je bilo glavnemu lastniku družbe očitno v interesu, da namesto upravljanja portfelja dela vse, da konsolidira lastništvo v družbah Pivovarna Laško in Mercator, pri čemer so na škodo družbe Infond Holding in njenih številnih malih delničarjev bili ti deleži kupovani (pre)drago, Upravo Infond Holdinga so spraševali, ali je delovala v dobro družbe, ki jo tudi plačuje, ali le največjega lastnika. Veliko pripomb delničarjev je bilo na to, da je bila skupščina že osmi dan po sklicu in ne v roku meseca dni, predsedujoči skupščine odvetnik Stojan Zdolšek pa je odvrnil, da po noveli zakona o gospodarskih družbah zaradi kršitve roka sklepi na skupščini niso nični, lahko pa delničarji vložijo na sodišču izpodbojne tožbe, če mislijo, da bi z daljšim rokom sklica bilo glasovanje na skupščini kaj drugačno. Niso mogli čakati s sklicem skupščine Matjaž Rutar je še navajal, da je bilo v lanskem letu močno oteženo delovanje Infond Holdinga, kateremu je urad za varstvo konkurence odvzel glasovalne pravice v Mercatorju in Pivovarni Laško, ki sta dve najpomembnejši od treh (imajo še 30 odstotkov delnic Polzele) njihovih naložb. Povedal je tudi, da ima Infond Holding za svoj četrtinski delež v Mercatorju kupce, ki bi jih lahko prešteli na dve roki, a o ceni, ki jo ponujajo ti kupci, ni želel govoriti pa tudi ne, kdo so tisti, ki jim ovirajo prodajo tega deleža.

Prav tako so lanskoletno poslovanje družbe zaznamovale posledice globalne fmančno-gospodarske krize, ko so začele upadati tržne vrednosti njihovih naložb bistveno bolj, kakor so sami pričakovali, hkrati pa so jim banke dajale posojila vedno krajše ročnosti, tako da imajo zdaj v povprečju trimesečne kredite, še lani pa so bili ti v povprečju obdobja enega leta. "Če nam ne bi bilo treba napraviti oslabitev, bi namesto lanske izgube (te je bilo za skoraj 82 milijonov evrov, op. a.) imeli celo dva milijona evrov dobička," je potožil Matjaž Rutar.

Na vprašanje Haralda Karnerja, zastopnika VZMD, zakaj tako hitenje s sklicem skupščine, pa je Rutar odvrnil, da jim 3. junija zapade posojilo pri NLB, zato skušajo storiti vse, da se razmerje med kapitalom in obveznostmi že do takrat spusti na za banke sprejemljiv nivo - po včeraj izglasovani dokapitalizaciji bo imel Infond Holding okrog 120 milijonov evrov kapitala in "le" še 360 milijonov evrov obveznosti. "Če bi čakali s sklicem skupščine do 1. junija, ki bi bil prvi možni datum po pridobitvi revizorjevega poročila za lani, ne bi mogli pravočasno vpisati sprememb današnje skupčine na sodišču," je odvrnil Rutar. Pri tem se sprašujemo, kako je lahko družba, ki je pred leti nastala z zbiranjem lastninskih certifikatov in zanje dodeljenega jim nekdaj družbenega premoženja, sedaj tako močno znižala vrednost svojega kapitala, hkrati pa postala prezadolžena.

Rutar je nadalje navajal, da prevzem Pivovarne Laško po 89 evrov za delnico (danes je vredna pol manj) ni bil predrag, saj so po njegovem banke dobro sprejele informacijo, da je postal njihov delež v Pivovarni Laško (54 odstotkov) večinski, četudi so si zaradi prevzema nakopali za 70 milijonov evrov dodatnih posojilnih obveznosti. Danilo Peteh, zastopnik Gostinstva Žalec, pa se je spraševal, kako jim je lahko revizor (lansko letno poročilo je revidirala družba Deloitte Revizija, op. a.) sploh dovolil, da nekatere naložbe vrednotijo po nabavnih cenah, spet druge po tržnih.

Na vprašanje delničarja Bojana Lakožiča, ali je pri vseh treh posojilnih pogodbah med Infond Holdingom in posojilodajalcem šlo za denarne transakcije, Matjaž Rutar ni znal odgovoriti, je pa zatrdil da terjatve Centra Naložb, ki so se včeraj spremenile v kapitalski vložek nedvomno obstajajo, kar bo pred vpisom sprememb tako ali tako moral potrditi še revizor. Pojasnil je tudi, da so se o konverziji terjatev v lastniške vložke pogovarjali tudi z vsemi bankami upnicami, šlo je za ustne dogovore, a nobena teh predlogov ni sprejela. Ta dogovarjanja so bila, pravi Rutar, od novega leta naprej, četudi nekatere banke to negirajo. Še več, vsi delničarji, tako pravi Matjaž Rutar, lahko v roku tedna dni vplačajo te vložke namesto Centra Naložb. Izpodbojne tožbe k vsem ali večini sklepov včerajšnje skupščine so napovedali Rajko Stankovič, ki je zastopal Mitjo Bizjaka, Bojan Lakožič, Danilo Peteh, ki je zastopal interese Gostinstva Žalec, pa tudi Harald Kaner kot zastopnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ter delničar Jure Prebil in Robert Žnidar kot predstavnik GBD.