Upor malih delničarjev Infonda

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 05. 2009 Stran: 19
 

Maribor - Infond Holding, največji lastnik Pivovarne Laško in Mercatorja, je od včeraj še trdneje v rokah družbe Center Naložbe, ki jo prek podjetja Kolonel obvladuje prvi mož pivovarne Boško Šrot. Večinska lastnica Infonda je namreč na skupščini delničarjev podprla zmanjšanje in hkratno povečanje osnovnega kapitala na 119 milijonov evrov, po katerem bo obvladovala več kot 90 odstotkov delnic z glasovalno pravico, kar ji omogoča tudi iztisnitev preostalih 33.000 delničarjev. Upravi Infond Holdinga, ki jo vodi Matjaž Rutar, lahko namero prepreči le sodišče - zoper skupščinske sklepe je namreč včeraj izpodbojno tožbo napovedalo kar šest malih delničarjev.

Ti so včeraj upravo zasuli z očitki in vprašanji, pri čemer so najpomembnejša ostala brez (jasnih) odgovorov. Tako še vedno ni znano, ali gre pri terjatvah v skupni višini 65 milijonov evrov, s katerimi bo Center Naložbe dokapitaliziral Infond Holding, za »običajna« posojila ali za obveznosti, ki jih je Center Naložbe pred tem odkupil od Infonda. »Vtem trenutku vam tega ne morem povedati,« je delničarjem dejal Rutar in zagotovil, da »bo uprava pojasnila pripravila v petih dneh«.

Še pred tem je na vprašanje Roberta Znidarja (GBD), zakaj je Center Naložbe Infondu marca letos raje odobril za skoraj 55 milijonov evrov posojil, namesto da bi v družbo neposredno vložil svež kapital, ki ga je očitno imel, Rutar odgovoril, da »je Center Naložbe le prevzel Infondov dolg in da pri tem poslu ni bilo denarnega toka«. »Če bi Center Naložbe kapital vložil prej, kar mu omogoča tudi sklep januarske skupščine, bi bili mali delničarji v boljšem položaju,« je opozoril Žnidar. Čeprav je Rutar delničarjem dejal, da se je sklep prejšnje skupščine nanašal le na denarne vložke, ga je še januarja ute-Odbor državnega zbora za gospodarstvo bo na današnji seji obravnaval predlog novele zakona o gospodarskih družbah, s katero se v slovenski pravni red prenaša direktiva EU o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi.

Vlada pa je vanjo vgradila še obveznost razkritja prejemkov članov uprav in nadzornikov. Po predlogu bo moralo vodstvo družbe na skupščini, na kateri bodo delničarji odločali o uporabi bilančnega dobička, predstaviti prejemke, ki so jih člani organov vodenja ali nadzora za opravljanje nalog v družbi prejeli v minulem poslovnem letu. Predlog določa tudi vsebino in način objave sklica skupščine, narekuje objavo sklica in drugih relevantnih podatkov za skupščino na spletnih straneh družbe ter omogoča možnost udeležbe na skupščini s pomočjo elektronskih sredstev ali glasovanja po pošti, sta meljil s pojasnilom, da »bo večje posojilodajalce iz nebančnega sektorja skušal prepričati o pretvorbi terjatev«.

Rutar je včeraj ponovno poudaril, da je k dokapitalizaciji s pretvorbo terjatev povabil tudi druge večje upnike, torej banke, čeprav so tako v NKBM in Probanki - neuradno pa tudi v NLB - njegove navedbe zanikali. »Če mi ne verjamete, lahko gremo tudi na sodišče. Ko smo se pogovarjali z bankami, so nam te Direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar si je včeraj zaradi nezakonitega sklica skupščine in napovedane dokapitalizacije družbe, po kateri bodo mali delničarji padli pod prag iztisnitve, prislužil kar šest izpodbojnih tožb. jasno dejale, da jih pretvorba terjatev ne zanima.

Ker se banke zanjo običajno odločajo šele, ko nimajo drugega izhoda, to dokazuje, da Infond Holdingu ne gre tako slabo,« je pojasnil Rutar. Kot smo že poročali, bi NLB v primeru pretvorbe 130 milijonov evrov vrednega posojila, ki bo zapadlo v začetku junija, v kapital Infond Holdinga, postala večinska lastnica družbe. Rutar je včeraj zatrdil, da »bo storil vse, da se delničarjev iz Infond Holdinga ne bo iztiskalo,« ti pa so mu očitali, da je povečanje kapitala le sredstvo za dokončno lastniško konsolidacijo družbe iz Šrotove lastniške verige. To po njihovem dokazuje tudi datum skupščine, ki je zasedala le teden po sklicu, kar je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki predpisuje enomesečni rok.

»Skupščina je bila tako hitro sklicana zato, ker ste želeli onemogočiti organiziranje malih delničarjev. Prav tistih, ki so vam nekoč z vlaganjem denarja pomagali pri povečevanju likvidnosti,« je dejal predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Harald Karner. Ko mu je Rutar odgovoril, da »so v naglico prisiljeni zaradi bližajočega se datuma zapadlosti kredita NLB, revizorsko mnenje o letnem poročilu pa so v Infondu prejeli šele konec aprila,« ga je Karner opozoril, da »je izkoristil tudi prvomajske praznike in da so imeli delničarji na voljo za prijavo in pripravo le štiri delovne dni«. Danilo Peteh (Gostinsko podjetje Žalec) pa je predsedujočega skupščini Stojana Zdolška, ki razprave na skupščini v dveh urah ni niti enkrat prekinil, neuspešno prepričeval, da je določba o rokih sklicev iz ZGD-1 povzeta tudi v statutu Infond Holdinga.

Čeprav družba v sklicu skupščine k dokapitalizaciji ni povabila drugih delničarjev, jih je Rutar povabil k odkupu terjatev od družbe Center Naložbe. Njena direktorica Saša Fajs včeraj ni dajala izjav. Karner: Infond je bil zaradi lastnikov v dolgovih še pred krizo Zakaj Infond Holding v konsolidirano bilanco skupine ni vključil Pivovarne Laško, v kateri ima 54-odstotni delež? »Obravnavamo jo kot pridruženo podjetje, ker zaradi postopka Urada za varstvo konkurence (UVK) v njej nimamo glasovalnih pravic,« je odgovoril predsednik uprave Infond Holdinga Matjaž Rutar. Dodal je, da je v igri za Mercator, sicer Infondovo dolgoročno naložbo, ki jo vrednoti po ceni 64 evrov za delnico, »za prste dveh rok kupcev,« a »v tej državi obstajajo silnice, ki želijo prodajo preprečiti«. »Tudi jaz vedno krivim policista, ko naredim prekršek. Izguba ni posledica finančne krize, ampak tega, da ste imeli že pred njo velikanski dolg, ki je nastal zaradi potreb vaših lastnikov. Uradno niste skupina, vedno pa ravnate tako, kot želi nekdo tretji,« mu je odvrnil Harald Kamer.

Na vprašanje, ali je Infond na rob kapitalske neustreznosti pahnil tudi lanski 120 milijonov evrov vreden nakup 17 odstotkov Pivovarne Laško od Cestnega podjetja Maribor (CPM) in Fidine po prevzemni ceni 89 evrov za delnico, ki je bila torej precej višja od tržne, pa je Rutar odgovoril: »Res je, da smo prevzeli za 70 milijonov evrov obveznosti, a smo si s tem okrepili položaj pri bankah. Sklepam, da se te počutijo varneje, če imamo v lasti večinski delež pivovarne. Navsezadnje je avto s štirimi kolesi boljši kot z dvema.«