Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska borza, Zagrebška borza, Fina, Intercapital Datum: Sobota, 22. november 2025 Vir: TUKAJ
Slovenska vlada je ocenila, da hrvaška državna agencija Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze. Pred leti je hrvaška vlada najprej odločila, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica za Croatio osiguranje, nato pa ji je agencija Hanfa preprečila že dogovorjen prevzem pokojninske zavarovalnice.
Tik pred zdajci je slovenska vlada postavila ogromne ovire hrvaški državi pri načrtovanem posrednem prevzemu Ljubljanske borze. To od leta 2015 lastniško obvladuje družba Zagrebačka burza, ki upravlja istoimensko borzo v sosednji državi, dotlej pa je bila Ljubljanska borza nekaj let v lasti avstrijske skupine CEE Stock Exchange Group, ki je obvladovala tudi dunajsko, praško in budimpeško borzo.
Za načrtovan prevzem Zagrebačke burze bi morala hrvaška državna Financijska agencija (Fina), ki je naslednica Zavoda za platni promet, slednji pa je bil naslednik Službe društvenog knjigovodstva (takšno organizacijo za finančni nadzor smo imeli tudi v Sloveniji, obče pa je bila znana kot SDK), prejeti le še dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta bi morala po prvotnih načrtih odločitev sprejeti v četrtek, a je odločanje preložila za nekaj dni, potem ko so na seji vlade ocenili, da Fina kot bodoča kvalificirana imetnica deležev Ljubljanske borze ne uživa ugleda v smislu 73. člena zakona o bančništvu. Poleg tega je vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, kar po novem predstavlja tudi Ljubljanska borza, potrebno njeno soglasje, če jo prevzema tuja država ali podjetje, ki je v večinski lasti države.
Za nakup največje Croatie osiguranje je Zavarovalnica Triglav pred leti oddala najboljšo ponudbo, a jo je hrvaška vlada izločila iz nadaljnjega postopka, češ da je tvegan prevzemnik. Croatio osiguranje je nato prevzel rovinjska Adris grupa, ki zdaj želi v Sloveniji prevzeti Savo Re, ključno družbo Zavarovalne skupine Sava.
Na podoben način, kot je zdaj slovenska vlada odločila, da Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze, je v preteklosti hrvaška država s svojimi organizacijami neposredno preprečila vsaj dva večja slovenska prevzema na njenih tleh. Z ravnanjem ob sporu Ljubljanske banke s hrvaškimi varčevalci jih je domnevno posredno preprečila še dosti več, tako da so lahko številna slovenska podjetja na sosednjem trgu – ne le v finančni industriji, marveč tudi v številnih drugih panogah – svoje poslovanje širila le organsko.
Po številnih ocenah so bili razlogi, s katerimi je hrvaška država Zavarovalnici Triglav preprečile dva prevzema, neutemeljeni. Ko je bil v letu 2013 naprodaj 80-odstotni lastniški delež največje hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranje, je najboljšo ponudbo oddala Zavarovalnica Triglav, vendar sta se v drugi krog uvrstila poljska zavarovalnica PZU in rovinjsko podjetje Adris grupa, takrat še lastnik podjetja Tvornica duhana Rovinj, ki je bilo leta 2015 za okoli pol milijarde evrov prodano britanskemu tobačnemu gigantu British American Tobacco. V predlogu sklepov hrvaške vlade je bila takšna odločitev obrazložena s tem, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica, saj bi morala šele pridobiti del sredstev, potrebnih za nakup Croatie osiguranje. Toda dejstvo je bilo, da je bila Zavarovalnica Triglav sposobna prevzem z lahkoto financirati.
Po pričakovanjih je Adris grupi na koncu uspelo prevzeti Croatio osiguranje, kasneje pa je začela kopičiti delnice Save Re, ključne družbe v Zavarovalni skupini Sava. Od Agencije za zavarovalni nadzor sta Adris in Croatia osiguranje pred leti pridobila dovoljenje, da lahko skupaj pridobita največ 20 odstotkov delnic Save Re. V letošnjem letu je Croatia osiguranje od svojega lastnika Adris grupe kupila dobrih 19 odstotkov delnic, ki so hranjene na fiduciarnem računu podjetja Intercapital securities. Po neuradnih podatkih v Croatia osiguranje zdaj načrtujejo prevzem Save Re.
Naključno ali ne, na podoben način, se pravi domnevno z »lase privlečenim« izgovorom, s katerim je hrvaška država zaustavila Zavarovalnico Triglav pri njenem naskoku na Croatio osiguranje, ji je dala košarico tudi pri prevzemu pokojninske zavarovalnice Raiffeisen mirovinsko osiguravajuće društvo (RMOD).
Možni scenariji
Potem ko so iz Zavarovalnice Triglav sporočili, da vstopajo na hrvaški trg pokojninskih zavarovanj, je bilo treba za prevzem RMOD pridobiti še dovoljenja od regulatorjev trga. Dva meseca po sklenitvi pogodbe o nakupu RMOD je hrvaška agencija za varstvo konkurence z načrtovanim prevzemom soglašala. Toda Hrvatska agencija za nadzor financijskih usluga (Hanfa) je skoraj dve leti po dogovorjeni kupčiji odločila, da Zavarovalnica Triglav ne more prevzeti RMOD. Uradna razlaga za takšno odločitev je bila, da na podlagi zakona o pokojninskih zavarovalnicah niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrebnega soglasja. Po neuradnih podatkih pa naj bi v Hanfi zavrnitev izdaje dovoljenja za prevzem utemeljili z dolgoročnim visokim tveganjem pri upravljanju hrvaškega pokojninskega sistema. Takšno stališče je Hanfa med drugim zavzela, ker sta večja lastnika Zavarovalnice Triglav Slovenski državni holding (SDH) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki v Sloveniji izplačuje pokojnine. Na tem mestu velja poudariti, da Zavarovalnica Triglav ni le največja zavarovalnica v Sloveniji, ampak tudi v vseh državah jugovzhodne Evrope.
Kako se bodo odvijali dogodki z načrtovanim prevzemom Ljubljanske borze, je težko napovedovati. Tudi če Fina od ATVP ne bo dobila soglasja za prevzem, ni pričakovati, da bodo Hrvati vrgli puško v koruzo. Dober poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da bi se Hrvati v prevzem lahko podali prek kakšnega drugega podjetja, sploh zdaj, ko je slovenska vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, če jo prevzema tuja država ali podjetje v večinski lasti države, potrebno njeno soglasje. Ob tem je navedel hrvaško investicijsko skupino Intercapital, ki ima v lasti 8,6-odstotka delnic Zagrebačke burze, s tem pa tudi Ljubljanske borze. Ker je Intercapital eden od vzdrževalcev likvidnosti na Ljubljanski borzi, bi ga slovenska vlada težko opredelila za neprimernega prevzemnika, je dodal naš sogovornik.
Eden od možnih scenarijev, ki se omenja neuradno, je, da bi moči združili finančni vlagatelji in od Zagrebačke burze poskušali kupiti Ljubljansko borzo. Druga, skrajna možnost je, da bi se v Sloveniji ustanovila nova borza, na njo pa bi podjetja, katerih delnice zdaj kotirajo na Ljubljanski borzi, prenesla svoje delnice.
Za 2,2 milijarde evrov naložb v nepremičnine na Hrvaškem
Stanje hrvaških naložb je konec leta 2024 v Sloveniji znašalo 1,77 milijarde evrov, s čimer je bila sosednja država s 7,7-odstotnim deležem vseh tujih naložba v Sloveniji peta največja tuja vlagateljica v Sloveniji. V zadnjih 15 letih je Hrvatom v Sloveniji uspelo prevzeti številna prehrambena podjetja: Drogo Kolinsko, Žito in Panvito, medtem ko so v Celjskih mesninah pridobili 40-odstotni lastniški delež, prodajo preostalega pa je blokiralo specializirano državno tožilstvo. Številni prevzemi so se odvili tudi v drugih panogah. Po drugi strani je stanje slovenskih naložb na Hrvaškem konec lanskega leta znašalo 3,77 milijarde evrov, kar dobro tretjino vseh slovenskih naložb v tujini. Od tega zneska je po ocenjenih podatkih Banke Slovenije na naložbe slovenskega gospodinjstva v nepremičnine odpadlo 2,2 milijarde evrov. Eden največjih prevzemov v sosednji državi je bil Petrolov nakup trgovca z naftnimi derivati leta 2021 v višini okoli 200 milijonov evrov.