Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 12. 2009 Stran: 25
Ljubljana - Osem bank, lastnic Mercatorja, je konec minulega tedna pozvalo potencialne investitorje k oddaji ponudb za nakup njihovega skupaj 36 odstotnega deleža Mercatorja. Nezavezujoče ponudbe po naših zanesljivih informacijah zbirajo do 8. februarja, zavezujoče ponudbe pa pričakujejo predvidoma konec aprila. Vendar so si prodajalci pridržali pravico, da lahko kadarkoli izstopijo iz konzorcija, ki ga sicer koordinirata svetovalna družba Arkas in Nova Ljubljanska banka. Hkrati po naših informacijah interes potencialnih kupcev za skupni prevzem Mercatorja zadnje mesece preverja tudi Kapitalska družba (Kad).
Kad bi bil portfeljski vlagatelj
Začetek prodaje Mercatorja sega v konec leta 2008, koje Skupina Pivovarna Laško skupaj z Infondom Holdingom sprožila postopke za prodajo do 48 odstotkov Mercatorja. Zaradi špekulativnih interesov posameznih lastnikov in kupcev se je v proces lastniških sprememb vključila tudi država prek Kada, čeprav je ta iz lastništva skupaj s Sodom izstopil leta 2005 med vlado Janeza Janše. Kad je tako avgusta izrazil interes za nakup desetine Mercatorja, ki ga je po zasegu delnic Infondu Holdingu prodajala NLB, vendar ni ponudil primerne cene. Kasneje je pogovore o morebitnem nakupu vodil tudi z banko Unicredit (osemodstotna lastnica) , ki se je najhitreje želela umakniti iz Mercatorja.
Podrobnosti sicer še niso znane, toda po naših informacijah so na Kadu v zaključni fazi izbire potencialnih finančnih investitorjev, ki jih zanima skupni lastniški vstop v Mercator. Kad namerava postati zgolj portfeljski vlagatelj, njegov delež naj bi znašal do 10 odstotkov, najverjetneje pa bi glede na načrtovano preoblikovanje paradržavnih skladov kupil celo samo petodstotni delež. Ker je Mercator strateškega pomena za državo, zlasti za slovensko živilsko-predelovalno industrijo, bi se država v lastništvo Mercatorja vrnila zlasti zato, dabi se poskušala dogovoriti za vpliv na upravljanje. Poleg tega bi želela imeti vpliv tudi na prodajo Mercatorja, saj se pričakuje, da bo izbrani finančni investitor čez pet do sedem let izstopil iz lastništva. Po naših informacijah so Kadu interes med drugim izrazili investitorji, ki so želeli Mercator kupiti že od Pivovarne Laško in Infonda Holdinga. Omenja se zlasti Bain Capital in CVC Capital, pa tudi Kohlberg Kravis Roberts & Co in GoldmEin Sachs, ki so se v preteklosti že zanimali za druge trgovske verige, na primer turški Migros.
Naprodaj bo večina Mercatorja
Kot rečeno, so prodajne postopke začeli tudi lastniki. Šest bank - Unicredit banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, NKBM, Banka Koper in Hypo Alpe Adria - je že novembra najelo družbo Arkas za svetovalca pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja. Sedaj seje konzorciju pridružila še NLB, ki zastopa tudi Banko Celje, s katero imata 15 odstotkov družbe. Morebitni kupec deleža bank bo moral objaviti ponudbo za prevzem, glede na Mercatorjevo lastniško strukturo pa je pričakovati, da bo naprodaj večinski paket družbe. Zaradi težkega finmčnega položaja je namreč pričakovati, da bo svoj 23-odstotni delež v morebitnem prevzemu prodala tudi Pivovarna Laško. Iz lastništva bi v primeru prihoda večinskega lastnika brez dvoma izstopil tudi Rodič (4,6-odstotni delež), najverjetneje pa bi svoje deleže prodali tudi domači in tuji finančni vlagatelji ter mali delničarji, ki imajo skupaj tretjino lastništva.
Ključna bo cena
Uspeh prodajnih postopkov bo odvisen zlasti od ponujene cene, saj je cena eno od ključnih meril finančnih skladovza investiranje. Banke, ki so Mercatorjeve delnice poleti zasegle Infondu Holdingu, pa brez dvoma pričakujejo, da bodo za delnico iztržile več kot 167 evrov, kolikor je znašala najvišja cena zaseženih delnic. Ob tem velja opozoriti, da so spomladi Pivovarni Laško in Infondu Holdingu finančni investitorji dajali ponudbe, ki so bile krepko pod tržno ceno -po neuradnih informacijah so namreč znašale okoli 110 evrov za delnico. Višje so bile zgolj ponudbe strateških investitorjev iz branže, ki pa tudi po ocenah predstavnikov vlade in uprave Mercatorjapredstavljajo preveliko nevarnost živilsko-predelovalni industriji. Toda že prodajni postopki Laščanovso pokazali, da se resni investitorji v lastništvo Mercatorja ne želijo podajati ob nasprotovanju politike.
Skrbni pregled opravlja Mercator sam
Uprava Mercatorja, ki jo vodi Žiga Debeljak, se je že novembra odločila narediti skrbni finančni, davčni in pravni pregled družb skupine Mercator (vendor due diligence) za zadnjih pet let. Izvedli ga bodo v sklopu predpriprav na dokapitalizacijo. Mercatorjeva uprava je oktobra namreč začela postopke predpriprave za do 20-odstotno dokapitalizacijo, pri kateri lahko izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev. Končno poročilo o skrbnem pregledu bodo v Mercatorju javno objavili februarja, na željo lastnikov pa ga bodo posredovali tudi potencialnim novim investitorjem. V Mercatorju so zagotovili, da bodo pri tem upoštevali načelo enakomerne obveščenosti, kar pomeni, da noben potencialni kupec ne bo mogel dobiti »ekskluzivnih« informacij, temveč bodo vse podatke objavili javno.
Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja, in Borut Jatnnik, predsednik uprave Kada, bosta v prihodnjih mesecih igrala pomembno vlogo pri izbiri morebitnih novih lastnikov Mercatorja. Načrtovani vstop Kada v lastništvo daje prvemu garancijo, da bo Mercator dobil lastnika, ki mu to še naprej omogočal samostojno rast. Kljub temu pa se že pojavljajo razmišljanja, da bi bilo za Mercator najboljše razpršeno lastništvo, saj je prevzem tujega investitorja lahko preveč tvegan, tudi če ne gre za stratega.