Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2016 Stran: 10
Prodaja Rok za oddajo nezavezujočih ponudb podaljšan v februar -Lani 2,2 milijona evrov neto dobička
Izlake - Tomaž Berginc, generalni izvršni direktor poslovanja izlaškega Etija, je zanikal govorice, da z lani začetim prodajnim postopkom večinskega deleža družbe ne bo nič. Konzorcij za prodajo, ki je prve nezavezujoče ponudbe napovedoval konec tega meseca, bo rok za oddajo ponudb verjetno podaljšal za kakšen teden. Koliko od približno 400 povabljenih vlagateljev je dvignilo dokumentacijo, ne razkriva.
»Pomembno je, da je postopek od vsega začetka transparenten. Kolikor več je udeležencev prodajnega konzorcija, toliko več je običajno različnih interesov, zato je pomembno vztrajati pri preglednosti, pri 'birokratskem' vodenju postopka, sicer se zadeva razleti,« je iskanje strateškega vlagatelja komentiral Berginc. Zaveze potencialnih vlagateljev o strategiji in delovnih mestih ostajajo obvezni del nezavezujočih ponudb. Mimogrede: svet delavcev in sindikat Etija pa sta med zahteve prodajni komisiji dodala še ohranitev odličnega socialnega dialoga.
Da je v prodajnem konzorciju tudi Gorenje, ni nenavadno, glede na to, da so Velenjčani prodajo nestrateških naložb zapisali že v svojo strategijo. Družba MTO Zagorjana Gabrijela Brezovarja, ki se je opekla v STTIM Trbovlje, saj ji njen lastnik, znam lobist Peter Kotar dolguje prek 800 tisočakov, je prav tako zainteresirana za prodajo približno 4-odstotnega deleža v Etiju. Trikrat tolikšnega pa si je lani pridobila slaba banka z odkupom 59.600 Etijevih delnic od propadle Maxime Holding. Slaba banka je bila sprva le zastavna upnica; z »varovalko«, da zaslužek od Etijevih delnic, če jih imetnik proda prej kot v dveh letih, pripada njej se je rešila zlasti špekulantov in - sama postala njihova lastnica. Delnice je kupila po izklicni ceni dobre štiri milijone evrov.
Da se s prodajo Etija ne dogaja nič nenavadnega, je za Delo potrdil tudi Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki zastopa dobrih 800 ali dobro polovico Etijevih delničarjev. V prodajni konzorcij se je sicer vključilo 900 imetnikov delnic, ki jim pripada prek 60 odstotkov vseh delnic z glasovalno pravico.
Petletni strateški načrt
Prodajni postopek, zagotavlja Tomaž Berginc, ne vpliva na tekoče delovanje vodstva: »V vodstvu se osredotočamo na poslovanje in trenutno tudi na petletni strateški načrt, ki je v zaključni fazi.« Marca bodo o njem odločali nadzorniki, ki jih po novem vodi Branko Kalpič, sicer predstavnik kapitala. Berginc ocenjuje, da je načrt zaradi predvidene 40-odstotne rasti prihodkov ambiciozno zastavljen, vanj pa načrtujejo vnesti predvsem pomembno podrobnost: »Najti moramo način, kako načrt sproti prilagajati trendom in dejanskemu stanju na trgih.« K temu jih sili izkušnja strateškega načrta, ki se izteka. Posebne varovalke za razsmernike električnega toka gredo za med, fotovoltaika ponekod stagnira - česar v pripravi prejšnjega petletnega plana niso predvideli.
Lani je skupina Eti ustvarila 1,5-odstotno rast prihodkov; bilo jih je 100 milijonov evrov. »Če izločimo nekatere izredne posle v 2014, je bila rast celo 5,5-odstotna,« pravi Berginc. Neto dobičekje bil dvakrat višji od predlanskega - 2,2 milijona evrov. »Ustvarili smo ga brez evra evropskih sredstev, saj se je njihovo črpanje, ker je država s strategijo pametnih specializacij zamujala, zamaknilo za celo leto,« ugotavlja Berginc. Etiju je kljub temu uspelo obdržati dinamiko razvoja in investicij. Teh je bilo za šest milijonov evrov, večinoma v tehnološko opremo in financiranih z lastnimi sredstvi.
Na podvojitev Etijevega dobička je po Bergincu vplivalo »veliko drobnih, a zelo pomembnih stvari«: dvig prodaje, višja dobavljivost izdelkov, manj reklamacij, optimizacija v nabavi in proizvodnji ... »Z novimi kupci smo ustvarili šest odstotkov prihodkov, z novimi izdelki 5,5 odstotka. Poslovanje je bilo stabilno zlasti v drugi polovici leta,« ocenjuje Berginc, ki je posebej zadovoljen z izkupičkom na obeh največjih trgih - poljskem in nemškem. Na njih Eti ustvari dobro tretjino vseh prihodkov. Plan za letošnje leto predvideva 6-odstotni dvig prihodkov in 50-odstotno rast dobička.