Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 05. 2015 Stran: 9
Novi lastniki Za delnice ne pod 42 evrov - Prodalo bi jih 46 odstotkov delničarjev - Zaveza vlagatelju
Izlake - Obstoječi lastniški strukturi izlaškega Etija in vinkuliranim delnicam so, kot kaže, šteti dnevi. Delnice je pripravljeno prodati dobrih 790 ljudi ali 46 odstotkov vseh delničarjev, ki imajo v lasti 18 odstotkov osnovnega kapitala Etija, Q- t§h peleviea d§l_vcev, polovica upokojenih. To zatrjuje Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ki je preverilo prodajni utrip med imetniki Etijevih delnic.
Startna osnova je zagotovljena, odziv delničarjev več kot dober, prvi cilj MDS pa še ni dosežen. K sporazumu, ki bo zagotavljal, da prek transparentnega postopka v Etijevo lastniško strukturo vstopi strateški vlagatelj, želi MDS za začetek pritegniti vsaj 35 odstotkov delničarjev. Pri tem računa še na odziv velenjskega Gorenja in MTO Gabrijela Brezovarja, ki imata vsak po okrog petodstotni delež, ter na BPH in Prvo pokojninsko družbo ali skupaj še okrog 16-odstotni delež. »Maxima Holding v stečaju z 12-odstotnim deležem oziroma zastavni upnik NLB bosta najverjetneje počakala na prevzemno ponudbo,« ugiba Stankovič v prepričanju, da pri »paketu 50+« tudi Etijevi menedžerji, ki zagotavljajo, da delnic ne bodo niti prodali niti kupovali, ne bodo več omahovali.
Potencialnemu vlagatelju MDS postavlja omejitev: da bo nadaljeval proizvodnjo in ohranil delovna mesta. »Za to zavezo smo pripravljeni tudi na kakšen evro manj,« pravi Stankovič, ki o ceni delnic sicer noče ugibati. Neuradno ne bo nižja od 42 evrov; knjigovodska vrednost je slabih 73 evrov.
Ta čas, ko se je uprava Etija o prevetritvi interesa za njihove delnice na trgu morebitnih vlagateljev dogovorila z družbo Alta, neizbrana Ilirika pa se je sama obrnila na delničarje z več kot tristo delnicami, so se v MDS za isti korak odločili po posvetu s predstavniki odbora malih delničarjev v Etiju. Odbor dela že peto leto, ves čas pa so njihova »tarča« vinkulirane delnice. »Te pomenijo poseg v lastninsko pravico prostega razpolaganja s premoženjem,« trdijo v MDS, ki je že leta 2010 izbojeval pomembno zmago. Eti je na njihov pritisk ukinil prakso, po kateri so morali delavci ob sklenitvi pogodbe za nedoločen čas kupiti 36 delnic po 42 evrov za delnico; odplačevali so jih prek plač, znesek pa je predstavljal skoraj desetino njihove plače.
Po mnenju Stankoviča je nekaj »krivic« iz naslova delničarstva kljub vsemu ostalo. »Centri za socialno delo pri dodelitvi socialnih transferov upoštevajo kot dohodek tudi teh 36 delnic po knjigovodski ceni 70 evrov. Marsikdo je zato ostal brez dodatka, socialne pomoči, štipendije zaotroka, čeprav delnic po tej ceni ne more prodati. V sklad lastnih delnic so se prodajale za 25 do 35 evrov. Vsi imajo tudi trgovalni račun, ki stane med 20 in 30 evrov na leto, torej gre vsa dividenda (zadnja leta vredna približno evro za delnico) v ta namen.« Po njegovem torej veliko stroškov in bolj malo koristi za delničarje s 36 delnicami ali manj.