Maksima Holding

Na današnji skupščini družbe ETI, Elektroelement, d.d., Izlake so delničarji družbe večinsko potrdili in odobrili delo Uprave in NS, ki je v preteklem letu beležila najboljše rezultate doslej. Na skupščini se je izvolil tudi nov NS, ki pa žal ni upošteval želja malih in manjšinskih delničarjev, zato je prejel tudi samo 62 % podporo. V novi NS so tako bili izvoljeni Marjan Kramar, Radovan Bolko in Bernhard Josef Müller. Njihov štiriletni mandat bo začel teči novembra letos.

Izlake, 30. avgust 2011

Usklajeno delovanje in kršitev Zakona o prevzemih

Skupščina je bila že na začetku prekinjena, zaradi zahteve pooblaščenca delničarjev, Rajka Stankovića, ki je zaradi kršitve 63. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) zahteval, da na današnji skupščini zamrznejo glasovalne pravice delničarjem Gorenje, d.d., Finema, d.o.o. in Jean Müller GMBH, ki imajo skupaj v lasti nekaj več kot 27 % družbe in delujejo usklajeno, vendar za to niso objavili prevzemne ponudbe.

Spomnimo, lani je namesto propadlega Merkurja, s konverzijo terjatev v višini 57 EUR na posamezno delnico, v lastništvo družbe vstopil Gorenje.

Skupščina se je nadaljevala, ko so vsi predstavniki, tako Uprave kot navedenih delničarjev, za zapisnik povedali, da ne delujejo usklajeno, zato je Rajko Stanković že v uvodu najavil izpodbojne tožbe na vse sklepe skupščine.

Predsednik Uprave zahtevo označil za neumnost, zato bo "to neumnost" Društvo MDS poslala v preveritev še ATVP 

Izjava predsednika Uprave mag. Tomaža Berginca za Dnevnik, ki je usklajeno delovanje označil kot neumnost malih delničrjev se bo kmalu izkazala kot resnica, saj bo najverjetneje ATVP proučil delovanje teh delničarjev, ki so tudi na današnji skupščini bili soglasni in enotni "zgolj naključno ali po neumnosti?"

Delničarjem ETI-ja 1,55 EUR dividende, KPMG redni revizor

Delničarji družbe Eti Elektroelement iz Izlak so na današnji skupščini sklenili, da se od lanskega bilančnega dobička, ki je znašal dober milijon evrov, za izplačilo dividend v višini 1,55 evra bruto na delnico nameni 772.287 evrov. Preostali dobiček pa je razporejen v druge rezerve iz dobička, za letošnjega revizorja pa so imenovali ljubljansko revizijsko družbo KPMG Slovenija.

Vinkulacija delnic – delničarji brez soglasja NS ne morejo do svojega lastnega premoženja?!

Ljubljana, 02. april 2011

ODPRTO PISMO nadškofu in metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku

Spoštovani g. nadškof in metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek,

Danes smo iz članka, objavljenega v enem izmed časnikov, izvedeli, da je prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding s strani NKBM. Omenjena banka naj bi unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 % domžalskega Heliosa, slabe 4 % Cinkarne Celje, dobra 2 % Petrola in 75.400 delnic Krke.

Žal z ogorčenjem in žalostjo ugotavljamo, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo. Uradne objave o tem pomembnem dogodku ni bilo ne na sistemu SEONET kot tudi ne na spletnih straneh obeh holdingov. Zato se jasno sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima? Za ogled prispevka v Dnevniku TV SLO 1 z dne 02.04.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.

V začetku tedna smo bili sicer priča poskusu prve zaplembe premoženja Zvona Ena Holding s strani upnikov T2 d.o.o., kljub dvomljivim in vprašljivim izkazom o dejanski višini terjatev Gratela do T2 d.o.o. Čeprav je ravnatelj NGU p. Lojze Cvikl na našem sestanku dne 7. 3. 2011 zagotavljal, da je le še vprašanje dni, kdaj bo strateški investitor dokapitaliziral vaše gospodarske družbe in pognal »mlinsko kolo na vodi«, kot se je slikovito izrazil g. Cvikl, zadnji dogodki kažejo, da do tega ne bo prišlo.

Če temu ni tako vas prosimo, da nemudoma in jasno vsem delničarjem družb Zvon ENA Holding in Zvon DVA Holding sporočite, ali boste do ponedeljka 4. aprila 2011 zagotovili potrebna sredstva v višini vsaj 200 mio EUR dokapitalizacije za reševanje obeh holdingov, ali pa ste dokončno »vrgli puško v koruzo«?

GORENJE namesto MERKURJA v lastništvu ETI Elektroelement, d.d., Izlake

Društvo MDS resno dvomi v iskrenost izjave predsednika Gorenja, d.d., in člana nadzornega sveta ETI Elektroelement Franca Bobinca o sklenjeni kompenzaciji z Merkurjem. Zato se upravičeno sprašujemo zakaj Gorenje v obvestilu na SEONET-u štev: INI-1099/10 z dne 13.09.2010 ni kompenzacije omenilo niti z besedico!? Še bolj nenavadno pa je, da je  kompenzacijska cena, ki je skoraj enaka knjigovodski (kar kot zastopniki delničarjev ETI Izlake pozdravljamo, smo pa kot delničarji Gorenja zaskrbljeni), saj v poslovnem svetu velja nepisano pravilo, da je kompenzacijska cena vedno bistveno nižja od tržne cene, saj ceno narekuje upnik in ne dolžnik. Tudi  komentar mag. Tomaža Berginca, predsednika Uprave ETI, da ga veseli, da je Gorenje kupilo te delnice in hkrati pove, da so le te vinkulirane, kaže, da je z nakupom bil v naprej seznanjen in vstopu »prijateljskega« Gorenja ni nasprotoval, saj sta s tem Uprava in NS obdržala glasovalni ustroj za prihodnje skupščine. Hkrati naj spomnimo, da je z drugimi besedami povedal, da v ETI-jevo lastništvo ne spustijo nikogar (VINKULACIJA), ki ne bo naklonjen trenutni Upravi in NS.

Velenje, Izlake, 14. september 2010

Na zadnji skupščini za prevlado odločilen prav Merkurjev paket
                                                                             
Naj spomnimo, da so prav te delnice na zadnji skupščini ETI-ja (oznaka delnice: EITG) dne 7. julija 2010 je 22.627 delnic ETIG, ki jih je v posesti imel Merkur, zastopal kar vodja pravne službe ETI-ja, kar je na skupščini pomenilo pomembnih 5,76 % glasovalnih pravic. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že takrat razpolagal z informacijo, da je nakup teh delnic bil že izveden s terminsko pogodbo. To pomeni, da je Merkur že prodal svoje delnice ETI-ja, (takrat smo le ugibali, da je to bil nakup ETI-ja v sklad lastnih delnic), vendar je njihov prepis zadržal do izteka skupščine. Društvo MDS je tedaj zahtevalo, da se jim odvzamejo glasovalne pravice, a predsedujoči skupščine temu predlogu ni ugodil.

Ali so malim delničarjem na zadnji skupščini »s prevaro« onemogočili sprejemanje pomembnih odločitev?

Na žalost se v Društvu MDS ne moremo znebiti občutka, da so male delničarje na zadnji skupščini želeli peljati »žejne čez vodo«. V kolikor teh glasovalnih pravic ne bi obvladovali »poslušni« pooblaščenci, ki so brezpogojno naklonjeni Nadzornemu svetu in Upravi, bi predstavniki Društva MDS, ob podpori ostalih pooblaščencev delničarjev, imeli pri treh pomembnejših sklepih kar 51,58 % do 53,67 % večino. S takšno večino bi bili izglasovani sklepi o odpoklicu treh članov NS iz vrst kapitala (Kramarja, Bobinca in Lenassija), o odpravi vinkulacije in pripravi vseh dejanj za uvrstitev delnice na borzo (druga dva sklepa (vinkulacija in borza), bi v tem primeru imela zadostno podporo, le predčasni odpoklic ne bi uspel, saj je potrebna kvalificirana kar 75 % večina vseh navzočih). 

Ali se v Eti Izlake ponavlja zgodba INGOR-ja? GORENJE gre v 25 mio EUR vredno dokapitalizacijo, a je že zapravilo 1,3 mio EUR za nakup 4,53 % deleža v ETI IZLAKE

V četrtek, 9.9.2010 je Gorenje objavilo pričetek 25 mio EUR vredne dokapitalizacije, ki je uradno pričela teči danes, ko nas je obvestilo o opravljenem nakupu paketa delnit ETI Izlake v višini 1,3 mio EUR.

Ko je Društvo MDS v imenu dveh pooblastiteljev (sedaj le enega, saj so drugega uspeli »začasno« prepričati, da mu bodo v kratkem »uredili odkup po njegovih željah glede cene«), vložilo izpodbojno tožbo na ničnost sklepa o odkupu v sklad lastnih delnic, je v »igro« vstopilo Gorenje Franca Bobinca, člana NS Eti-ja, ki je za eno delnico odštelo kar 57,07 EUR. To le dokazuje vse navedbe Društva MDS o podcenjenosti nakupa v sklad lastnih delnic.

VINKULACIJA VELJA SAMO ZA DELNIČARJE, KI NISO V »STRATEŠKEM INTERESU« NS IN UPRAVE

Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) Rajko Stanković, je danes 17. maja 2010 vložil poziv Generalni državni tožilki Barbari Brezigar za zagotovitev zakonitega in transparentnega ravnanja državnega tožilstva pri zastopanju kazenske obtožbe v primeru storitve kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, izvršenih s strani nekdanjega zakonitega zastopnika Pivovarne Laško, d.d., Boška Šrota in nekdanjega zakonitega zastopnika holdinške skupine Istrabenz, d.d., Igorja Bavčarja ter drugih oseb vpletenih v obe zadevi.

V preteklem tednu je bila javnosti razkrita informacija o zaključku poteka policijske preiskave s področja gospodarske kriminalitete, ki naj bi bila povezana z dvema nezakonitima menedžerskima prevzemoma znanih gospodarskih družb. Nobenega dvoma ni, da je šlo v predmetni preiskavi za preverjanje zakonitosti izvorov financiranja predmetnih prevzemov in ostalih poslovnih aktivnostih v gospodarski družbi Istrabenz, ki jo je takrat vodil Igor Bavčar ter v skupini Pivovarna Laško, pod vodstvom takratnega vodje Boška Šrota. V času opravljanja gospodarske dejavnosti tako družbe Istrabenz kot Pivovarne Laško je prišlo pod vodstvom omenjenih oseb do spornih nezakonitih ravnanj, ki imajo vse zakonske determinante kaznivih dejanj storjenih zoper gospodarstvo, ter opustitve dolžnosti ravnanja v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika, z namenom izpeljati prikriti prevzem in preko prikritega lastništva obvladovati interese obeh gospodarskih družb.

Nedvomno je, da so bila tovrstna ravnanja izpeljana mimo interesov tako gospodarskih družb kot tudi njenih delničarjev kot lastnikov, predvsem pa so bila izvedena na nedopusten in netransparenten način,  mimo vseh veljavnih zakonskih predpisov, s čimer je bila povzročena ogromna premoženjska škoda (foto: iz dokumentacije časnika Dnevnik).

Glede na kompleksnost in naravo storjenih aktivnosti, ki se očitajo zgoraj omenjenima fizičnima osebama, se namenja poseben poudarek zaščiti celotnega premoženja, pridobljenega na nezakonit način ter zavarovanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi nevarnosti njihove nadaljnje odtujitve in razpršitve s strani osumljenih oseb, s čimer bi bilo onemogočeno oškodovanim udeležencem ugoditi zahtevku za povrnitev tako nastale škode. Zakon o kazenskem postopku tako v svojem 109. členu določa, da se sme na predlog upravičenca odrediti v kazenskem postopku po določbah, ki veljajo v izvršilnih zadevah, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi kaznivega dejanja.