Zbiranje pooblastil - Aerodrom Ljubljana, Abanka, NLB, Žito
Banka Celje, Cinkarna Celje, Zavarovalnica Triglav - TUKAJ
Center Naložbe
Center Naložbe, d.d. - v stečaju !
Mali delničarji Jadranske Pivovarne po predlogu Pivovarne Laško izplačani za sramotnih 55.000 EUR
Danes bo v Splitu potekala izredna skupščina delničarjev Jadranske pivovarne, d.d., ki jo je januarja letos sklicala uprava omenjene družbe. Na skupščini naj bi bil sprejet sklep o dokončnem prenosu delnic še 0,54 % preostalih malih delničarjev na večinskega lastnika – Pivovarno Laško, d.d., po nesprejemljivo nizki denarni odpravnini v višini 16,50 kn (2,17 EUR) za delnico. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v nadaljevanju posreduje sporočilo za javnost, Društva malih delničarjev Jadranske pivovarne, ter ob tem izraža resno zaskrbljenost nad ravnanjem večinskega latnika, Pivovarne Laško.
Ljubljana, Split, 24. februar 2012
Ozadje zgodbe in vpletenost slovenskih 'tajkunov'?!
Spomnimo, da je Društvo MDS že marca 2010 na podlagi informacij, ki so nam jih posredovali naši hrvaški kolegi iz Združenja malih delničarjev Jadranske pivovarne iz Splita, obvestilo javnost o spornih poslih nekdanjega vodstva Jadranske pivovarne med leti 2001 in 2008 in oškodovanju malih delničarjev. Ravno takrat je Pivovarna Laško d.d., kot večinski lastnik, brez vednosti in soglasja malih delničarjev pod ceno prodala celo vrsto nepremičnin, tovarn in obratov, ki naj bi bili vredni več kot 60 milijonov EUR.
Tomaž Udrih, ki je celih 8 let vodil Jadransko pivovarno ter prokurist in finančni direktor Marko Sučič sta v tem času celo ustanovila podjetje »DRUŽBA ZA NEKRETNINE, d.o.o., TOLSTOJEVA ULICA 32, v Splitu, katerega direktor je bil prav Tomaž Udrih. Neuradno pa naj bi za tem podjetjem in omenjenim nakupom stal nekdanji prvi pivovar Boško Šrot, ki ima očitno še veliko skritega kapitala v tujini (o čimer se lahko prepričamo že pri pregledu samega poročila o povezanih osebah z dne 30. aprila 2009, ki ga je objavila družba Center naložbe, d.d.). Mali delničarji iz Združenja malih delničarjev Jadranske pivovarne so celo vrsto let opozarjali večinskega lastnika na nepravilnosti, škodljive pogodbe, zlorabe položaja in pooblastil odgovornih, prevelike odpise embalaže in blaga, ter vseskozi podajali predloge in prilagali 
dokaze, a brez ustreznega odziva. Večinski lastnik je ves čas ignoriral vse njihove pobude in opozorila, o čem priča tudi dejstvo, da so zapisniki letnih skupščin družbe bili brez zapisov o omenjenih opozorilih in pripombah. Še več - skupščinski zapisniki jim od leta 2011 dalje niso bili več dostopni, kar kaže tudi na očitno neenakomerno obravnavo delničarjev in kršitev pravic do informiranosti delničarjev, kot lastnikov.
Za ogled dokumenta o spornih poslih v Jadranski pivovarni, ki jih sedaj preiskuje hrvaško tožilstvo, kriminalistična policija in o katerih je bil obveščen tudi sam politični vrh Hrvaške, kliknite na sliko ali TUKAJ.
Večinski lastnik, Pivovarna Laško, brez posluha do malih delničarjev – skokoviti padci vrednosti delnice; iz 300 kn na borih 10 kn?!
Mali delničarji so večkrat želeli vzpostaviti korekten dialog z večinskim lastnikom, ki ga je doslej vedno zavračal. Še vedno verjamejo v možen uspeh ponovnega zagona in obratovanja Jadranske pivovarne. O tem nenazadnje pričajo tudi poslovni podatki in poročila, da proizvodnja piva na Hrvaškem predstavlja eno najstabilnejših in najbolj dobičkonosnih industrijskih dejavnosti, ki prinaša preko 312 milijonov EUR v državni proračun, na drugi strani pa tudi ohranja in krepi vrednost delnic pivovarn ter delničarjem prinaša tudi ustrezne dividende – ki jih mali delničarji Jadranske pivovarne, zaradi že navedenega, nikoli (niti v preteklosti) niso bili deležni.
Že tako slabo poslovanje in odločitve uprave Jadranske pivovarne, kakor tudi odločitve in dejanja Pivovarne Laško, so posledično privedli do razvrednotenja delnice Jadranske pivovarne s 300 kn (39,58 EUR) na 40 kn (5,28 EUR), ter kasneje na neverjetno nizko vrednost 10 kn (1,32 EUR)! Da bo mera polna, je večinski lastnik na skupščinah Jadranske pivovarne še dodatno povečeval število lastnih delnic v škodo malih delničarjev tako, da se vrednost njegovih delnic ni spremenila, mali delničarji pa so iz leta v leto čedalje bolj izgubljali ter zdrsnili s 5,5 % lastniškega deleža (leta 2008) na 0,54 % (leta 2011). Pivovarna Laško se je leta 2010 celo odločila ustaviti proizvodnjo piva, letos pa sprejela sklep o dokončnem zaprtju tovarne in odpustitvi vseh delavcev, s priročnim opravičilom:„na podlagi predhodnega posvetovanja uprave Jadranske pivovarne in s sindikatom zaposlenih“, brez nujnega posvetovanja z malimi delničarji, ki so prav tako njeni zaposleni in lastniki!
Mali delničarji Jadranske pivovarne z vsem razpoložljivimi vzvodi proti večinskemu lastniku
Delničarji Perutnine Ptuj brez dividend, brez dokapitalizacije in z posebno revizijo
Na današnji skupščini družbe Perutnine Ptuj je poslovodstvo odgovorilo na številna vprašanja, ki so bila v preteklosti predmet javne polemike in prejelo razrešnico. Žal so delničarji ponovno ostali brez dividend, saj je za sklep o delitvi dividende zmanjkalo 8 % glasov. Lastniška razmerja so se vendarle ohranila, saj kar 39 % delničarjev ni podprlo dokapitalizacije. Predsednik Uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser pa je tudi sam podprl izvedbo posebne revizije z nasprotnim predlogom.
Ptuj, 26. avgust 2011
Za ogled prispevka 24ur POP TV z dne 26.08.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.
Uprava in NS z razrešnico, delničarji brez dividend
Na skupščini je dr. Roman Glaser skupaj s sodelavci po našem mnenju zadovoljivo in dovolj natančno pojasnil odgovore na vsa zastavljena vprašanja, med drugim tudi na nekatera, ki so bila predmet javnih polemik. Dr. Glaser je na vprašanje o morebitni uvrstitvi delnic Perutnine Ptuj na borzo povedal, da je to preloženo na čas, ko bo trg vrednostnih papirjev okreval in postal predvsem bolj likviden. Uprava in NS sta prejela razrešnico, ki jo je podprlo 88 % prisotnih delničarjev družbe.
Žal pa tudi letos delničarji Perutnine Ptuj niso bili deležni vsaj dela lanskega bilančnega dobička (ki je znašal 4,48 milijona evrov) v obliki dividend. Oba nasprotna predloga tako KAD-a, ki je zahteval 0,16 EUR dividende, kot tudi 0,20 EUR dividende po predlogu doc. dr. Simona Čadeža in Društva MDS, žal nista dobila zadostne podpore. Za sklep o delitvi dela lanskega bilančnega dobička je glasovalo le 42 % prisotnih delničarjev. Društvo MDS je zastopalo nekaj več kot 0,88 % prisotnega kapitala na skupščini. Zaradi nedelitve dobička sta Društvo MDS in KAD napovedala izpodbojno tožbo.
Dokapitalizacija ni bila sprejeta z zadostno večino
Perutnina Ptuj - nasprotni predlog z zahtevo za delitev dividend
Član izvršnega odbora Društva MDS doc. dr. Simon Čadež, ki je tudi delničar družbe Perutnine Ptuj d.d., je vložil nasprotni predlog k delitvi bilančnega dobička. Z nasprotnim predlogom zahteva, da se namesto predlagane nedelitve bilančnega dobička le-ta deli v višini 20 centov na delnico.
Ljubljana, 28. julij 2011
Nasprotni predlog k točki 2.2. glasi:
»2.2. Bilančni dobiček, ki na dan 31.12.2010 znaša 4.488.338,00 EUR se uporabi:
- za dividende .……………………………...……..1.142.403,00 EUR (0,20 EUR bruto na delnico)
- za prenos v naslednje leto ……...……..……....3.345.935,00 EUR.
O uporabi prenesenega bilančnega dobička bo odločala skupščina delničarjev v prihodnjih letih. Dividende se delničarjem začnejo izplačevati v 60 dneh po končani skupščini, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 26. avgusta 2011 (presečni datum 2).«
Obrazložitev predloga: Družba Perutnina Ptuj, d.d. na dan 31.12.2010 izkazuje 4.488.338,00 EUR bilančnega dobička. Predsednik Uprave je že na lanski avgustovski skupščini obljubil delitev dividend v naslednjem letu (kakor izhaja iz notarskega zapisnika z dne 16.08.2010), na ponovljeni skupščini 23.12.2010 pa te izjave ni preklical.
Prav tako so delničarji na obeh skupščinah (avgustovski 2010 in decembrski 2010) potrdili sklep o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic, zato menim, da ni razloga, da v letošnjem letu nebi delničarjem namenil vsaj del bilančnega dobička za dividende.
V ta namen predlagam delitev zgolj 25,45 % bilančnega dobička (stanje na dan 31.12.2010), ostalih 74,55 % pa prepuščamo v plemenitenje in uporabo družbi. Menim, da z delitvijo dela dobička z ničemer ne ogrožamo poslovanja družbe, hkrati pa nagradimo zveste delničarje družbe, ki so se v preteklosti že večkrat odrekli razdeljevanju dobička zaradi razvoja družbe.
ZAHTEVA ZA POJASNITEV STATUSA DOLGOV IN OBRAZLOŽITVE SLABITEV IN NAVEDB V MEDIJIH
Zvonovi - V pričakovanju pozitivnih rezultatov s sestanka bank upnic
Društvo - Mali Delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) veseli, da se je na naše pisanje, objavljeno v soboto 2. aprila 2011, že v torek 05. aprila 2011 ažurno pisno odzval nadškof in metropolit dr. Marjan Turnšek. Žal iz vsebine pisma ni bilo možno zaslediti nikakršnih zagotovil, zato toliko bolj nestrpno čakamo na morebitne rezultate z današnjega srečanja bank upnic s svetovalci Rothschilda in upravami gospodarskih družb Mariborske nadškofije. Srečanje se je začelo danes v Ljubljani ob 14.00 uri na neznani lokaciji. Tam bodo predvidoma predstavili strateškega investitorja, ki naj bi dokapitaliziral insolventne gospodarske družbe Mariborske nadškofije in s tem »pognali mlinska kolesa«, ki bi preprečila stečaj cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva.
Ljubljana, 7. 4. 2011
Ko obveščanje na določeni ravni zataji, je potrebno iti eno raven višje
Kar se pa tiče pristojnosti obveščanja moramo izraziti nekoliko drugačen pogled, ki ga lahko strnemo v naslednjih nekaj stavkih:
»Skladno z določili ZGD-1C morajo biti vsi delničarji obveščeni o vseh pomembnih dogodkih, ki lahko bistveno vplivajo na ceno delnice, katere lastniki so. Kljub dogovoru, da bomo pravočasno vsi obveščeni bodisi preko sistema SEONET ali preko javnih medijskih izjav ali spletnih strani družbe, smo novico o zaplenu delnic s strani NKBM izvedeli iz dnevnega časopisja (časnika Dnevnik). In kot je predsednik Vlade RS objektivno odgovoren za delovanje svojih ministrov, je nadškof in metropolit objektivno odgovoren za delovanje svojih podrejenih, v tem primeru patra Lojzeta Cvikla, ki pa je nadrejen preko Gospodarstva Rast Holdingu Zvon Ena in Zvon Dva.
Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti »tajkunov«? Vse kaže, da bo 65.000 delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM »zabila prvi žebelj v krsto«
Ljubljana, 02. april 2011
ODPRTO PISMO nadškofu in metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku
Spoštovani g. nadškof in metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek,
Danes smo iz članka, objavljenega v enem izmed časnikov, izvedeli, da je prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding s strani NKBM. Omenjena banka naj bi unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 % domžalskega Heliosa, slabe 4 % Cinkarne Celje, dobra 2 % Petrola in 75.400 delnic Krke.
Žal z ogorčenjem in žalostjo ugotavljamo, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo. Uradne objave o tem pomembnem dogodku ni bilo ne na sistemu SEONET kot tudi ne na spletnih straneh obeh holdingov. Zato se jasno sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima? Za ogled prispevka v Dnevniku TV SLO 1 z dne 02.04.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.
V začetku tedna smo bili sicer priča poskusu prve zaplembe premoženja Zvona Ena Holding s strani upnikov T2 d.o.o., kljub dvomljivim in vprašljivim izkazom o dejanski višini terjatev Gratela do T2 d.o.o. Čeprav je ravnatelj NGU p. Lojze Cvikl na našem sestanku dne 7. 3. 2011 zagotavljal, da je le še vprašanje dni, kdaj bo strateški investitor dokapitaliziral vaše gospodarske družbe in pognal »mlinsko kolo na vodi«, kot se je slikovito izrazil g. Cvikl, zadnji dogodki kažejo, da do tega ne bo prišlo.
Če temu ni tako vas prosimo, da nemudoma in jasno vsem delničarjem družb Zvon ENA Holding in Zvon DVA Holding sporočite, ali boste do ponedeljka 4. aprila 2011 zagotovili potrebna sredstva v višini vsaj 200 mio EUR dokapitalizacije za reševanje obeh holdingov, ali pa ste dokončno »vrgli puško v koruzo«?
Vnovičen poskus dokapitalizacije Center Naložb - Uprava in NS na zahtevo Društva MDS žal nista ostali brez razrešnice!
Insolventna družba CENTER NALOŽBE je v postopku prisilne poravnave. V njo so jo pahnili Boško Šrot in njegove družbe, kar je na rob propada pripeljalo tudi 34.000 malih delničarjev. In prav mali delničarji bodo v zadnjem letu in pol deležni že 4. poskusa sklepanja o povečanju osnovnega kapitala družbe, ki naj bi družbo rešilo pred stečajem. Glede na objavljene pogojnike investitorjev, je to bilo pred skupščino malo verjetno in zopet je očitno šlo za kupovanje časa. Ali bi pooblaščenci podprli dokapitalizacijo je bilo odvisno od predstavljenih pisnih dokazov (bančnih garancij) na sami skupščini. Vsa dejstva je pretehtal tudi naš zunanji sodelavec dr. Boštjan Udovič, ki je predlagal tudi končno odločitev. Res je, da bi dokapitalizacija na nek način bila 'boljša kot nič', vendar ključnega pomena je vprašanje; kaj to pomeni za 34 tisoč državljanov Republike Slovenije.
Tokratna skupščina je tudi "post festum" potrdila izbor revizorja ECUM REVIZIJA D.O.O. za leto 2009. To je neobičajno in celo nedopustno, saj gre za sklepanje na skupščini v letu 2010. Zakaj imenovanja revizorja za 2009 niso opravili na kar 4 prejšnjih skupščinah v letu 2009 in 2010, ta trenutek verjetno ne ve nihče.
O razpravi in sklepanju o (ne)razrešnici Upravi in NS pa ni ne duha ne sluha! Misterij tudi ostaja odgovor zakaj družba ni objavila pravočasno posredovanega nasprotnega predloga Društva MDS k 4. točki dnevnega reda »Uporaba bilančnega dobička in podelitev nerazrešnice upravi in nadzornemu svetu«, ki se glasi:
"4.1. Skupščina ugotovi, da znaša bilančna izguba družbe Center Naložbe d.d. za leto 2009 126.604.190 EUR, pri čemer ostane bilančna izguba nepokrita.
4.2. Skupščina ne podeli razrešnico upravi za delo v poslovnem letu 2009"
4.3. Skupščina ne podeli razrešnico nadzornemu svetu za delo v poslovnem letu 2009".
Celotni nasprotni predlog si lahko ogledate tukaj.
Skupščina insolventnih Šrotovih Center naložb o revizorju za 2009 - Podelitev razrešnice nekdanji Upravi in NS pa začuda ni na dnevnem redu
"4.2. Skupščina ne podeli razrešnico upravi za delo v poslovnem letu 2009".
"4.3. Skupščina ne podeli razrešnico nadzornem svetu za delo v poslovnem letu 2009".
Poziv generalni državni tožilki, Barbari Brezigar, v primerih Pivovarne Laško in Istrabenz
Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) Rajko Stanković, je danes 17. maja 2010 vložil poziv Generalni državni tožilki Barbari Brezigar za zagotovitev zakonitega in transparentnega ravnanja državnega tožilstva pri zastopanju kazenske obtožbe v primeru storitve kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, izvršenih s strani nekdanjega zakonitega zastopnika Pivovarne Laško, d.d., Boška Šrota in nekdanjega zakonitega zastopnika holdinške skupine Istrabenz, d.d., Igorja Bavčarja ter drugih oseb vpletenih v obe zadevi.
V preteklem tednu je bila javnosti razkrita informacija o zaključku poteka policijske preiskave s področja gospodarske kriminalitete, ki naj bi bila povezana z dvema nezakonitima menedžerskima prevzemoma znanih gospodarskih družb. Nobenega dvoma ni, da je šlo v predmetni preiskavi za preverjanje zakonitosti izvorov financiranja predmetnih prevzemov in ostalih poslovnih aktivnostih v gospodarski družbi Istrabenz, ki jo je takrat vodil Igor Bavčar ter v skupini Pivovarna Laško, pod vodstvom takratnega vodje Boška Šrota. V času opravljanja gospodarske dejavnosti tako družbe Istrabenz kot Pivovarne Laško je prišlo pod vodstvom omenjenih oseb do spornih nezakonitih ravnanj, ki imajo vse zakonske determinante kaznivih dejanj storjenih zoper gospodarstvo, ter opustitve dolžnosti ravnanja v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika, z namenom izpeljati prikriti prevzem in preko prikritega lastništva obvladovati interese obeh gospodarskih družb.
Nedvomno je, da so bila tovrstna ravnanja i.jpg)
zpeljana mimo interesov tako gospodarskih družb kot tudi njenih delničarjev kot lastnikov, predvsem pa so bila izvedena na nedopusten in netransparenten način, mimo vseh veljavnih zakonskih predpisov, s čimer je bila povzročena ogromna premoženjska škoda (foto: iz dokumentacije časnika Dnevnik).
Glede na kompleksnost in naravo storjenih aktivnosti, ki se očitajo zgoraj omenjenima fizičnima osebama, se namenja poseben poudarek zaščiti celotnega premoženja, pridobljenega na nezakonit način ter zavarovanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi nevarnosti njihove nadaljnje odtujitve in razpršitve s strani osumljenih oseb, s čimer bi bilo onemogočeno oškodovanim udeležencem ugoditi zahtevku za povrnitev tako nastale škode. Zakon o kazenskem postopku tako v svojem 109. členu določa, da se sme na predlog upravičenca odrediti v kazenskem postopku po določbah, ki veljajo v izvršilnih zadevah, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi kaznivega dejanja.
Odločitev ATVP daje novo upanje za delničarje Infond Holdinga, sporočilo policije glede Bavčarja in Šrota, pa v delovanje pravne države
|
foto: Tadej Regent |
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši in naš partner, Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor pozdravljata odločitev Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da zaradi suma usklajenega delovanja prične s preiskavo bank, ki so lani Infondu Holdingu zasegle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško.
Prav tako pozdravljamo aktivnosti policije, ki je danes, 12. Maja, predstavila obseg oškodovanja Igorja Bavčarja in Boška Šrota, kar vrača upanje v delovanje pravne države.
Menimo, da pri tem dejanju gre za več pomembnih segmentov, ki so škodili malim delničarjem:
- Banke so zasegle prvovrstne naložbe, male delničarje pa pustile na cedilu s »slabimi naložbami«,
- banke so s svojo nevestno in negospodarno posojilno politiko omogočile, da je sploh prišlo do nepreglednega in prekomernega zadolževanja Infonda Holdinga, saj so mnogokrat opustile običajne poslovne prakse pri odobravanju kreditov,
- ocenjujemo, da so z zaplenjenimi naložbami »po nizkih cenah« začeli »finančno izčrpavati« tako Skupino Mercator, d.d., kakor tudi Skupino Pivovarno Laško, d.d., zopet na plečih malih delničarjev, ki so tam še prisotni v lastniški strukturi,
- še vedno ni jasno, zakaj so bila merila bank v primeru družbe Infond Holding drugačna kot v primeru družbe Istrabenz. Medtem ko so prvi usklajeno zaplenile prvovrstne naložbe in s tem sprožile stečaj družbe, se to pri drugi ni zgodilo.
Dogajanje v zvezi s finančnimi holdingi ima sicer tudi širši družbeni pomen.
Vlada nas že skoraj dve desetletji nagovarja, naj zaradi nevzdržnosti pokojninske blagajne za svojo starost varčujemo v skladih, delnicah in drugih naložbah. Seveda smo mnogi sledili tem pozivom in »pogoltnili grenko pilulo«, saj so nas politiki, ki so se prelevili v gospodarstvenike, peljali žejne čez vodo v številnih finančnih holdingih.
Pri tem so sodelovali predstavniki vseh političnih opcij, zato je upravičen strah malih vlagateljev do te oblike varčevanja za starost, brez ustreznih popravkov regulative na tem področju.
Mali delničarji naj bodo zastopani v organih nadzora delniških družb
