Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: F Datum: 23. 11. 2012 Stran: 15
Ali kdo verjame, da bodo nove in nove revizije pripeljale do imen, kijih še ne poznamo?
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države, katere prvi mož Janez Bencina je od ponedeljka v odstopu, je- brez potrebnega soglasja vlade - predlagala: delničarji NLB naj izglasujejo nezaupnico članoma uprave Davidu Benedku in Marku Jazbecu ter sprožijo forenzično revizijo frankfurtske LHB in ziiriške NLB InterFinanz. Na AUKN trdijo: predlog smo pripravljali s finančnim ministrstvom.
A na ministrstvu (MF) sodelovanja z AUKN niso potrdili. Še več, odpisali so le: »AUKN mora o predlogih sklepov pridobiti predhodno soglasje vlade, vendar pa vlada o tem soglasju ni odločala.« Predloga sta sicer že uvrščena na dnevni red skupščine NLB 14. decembra. Po eni od teorij, kije krožila včeraj, je za predlog AUKN odgovoren visoki funkcionar MF (ne minister), ki naj bi imel določene »osebne vidike«.
Benedku in Jazbecu dnevi šteti že od septembra
AUKN je nezaupnico Benedku in Jazbecu utemeljil le z enim stavkom: »Zaradi slabih poslovnih rezultatov banke in slabšajočih se projekcij poslovanja banke.« Ob tem ni jasno, zakaj AUKN ni predlagal nezaupnice tudi za belgijskega člana uprave Guya Snoeksa, ki je tako kot omenjena ostal v upravi NLB iz časa Boža Jašoviča, zdaj uslužbenca Gorenjske banke.
Benedku in Jazbecu so sicer dnevi v upravi NLB šteti, saj so nadzorniki novemu prvemu možu NLB Janku Medji že septembra naložili, naj z njima doseže sporazum o prenehanje mandatov. A ker je imela Medjeva uprava le štiri člane (Blaž Brodnjakje kot peti član licenco Banke Slovenije prejel šele ta teden), bi takojšen odstrel Benedka in Jazbeca pomenil dvočlansko upravo - statut pa zahteva vsaj tričlansko.
Koga bi »zaštihali« forenziki?
AUKN zahteva tudi forenzično revizijo v frankfurtski banki LHB in zuriški NLB InterFinanz, specializirani za financiranje mednarodne trgovine. Z revizijo naj bi se podrobno prečesali poslovne knjige, dokumentacija in denimo tudi računalniki za obdobje zadnjih 10 let in na podlagi ugotovitev bi se potem ugotovila (neustreznost obvladovanja tveganj in sprožali postopki zoper odgovorne.
Da se takega predloga po veljavni zakonodaji sploh ne da izvesti, so opozorili v društvu malih delničarjev MDS in izrazili skrb, da gre pri predlogih AUKN za »ceneni populizem, ki ima namen preusmeriti pozornost z drugih zelo pomembnih tem pri NLB«.
Vir iz LHB: Imena so že znana
Tudi naš vir iz LHB meni, da forenzična revizija v LHB ni smotrna, saj bo pripeljala do že znanih imen v Ljublj ano: »LHB je delala to, kar je bilo naročeno iz centrale v Ljubljani. Denarja se tu ni pralo ali delalo karkoli nezakonitega, saj je bila naš nadzornik nemška centralna banka. Koga seje kreditiralo in koliko 'prijateljsko', je odločala in nadzorovala matica, katere lastnik in nadzornik pa je bila in je država kot večinska lastnica, torej vse vlade v zadnjem desetletju.« Po grobi oceni našega vira je LHB, ki bo decembra po 38 letih poslovanja vrnila bančno licenco, s posojilnimi posli v grobem izgubila vsaj sto milijonov evrov, veliko stroškov pa nastaja tudi z njenim zapiranjem. Po vrnitvi licence bo LHB poslovala kot navadna družba; zdaj LHB intenzivno prodaja terjatve, ker gre za prodajo v sili (tako imenovani fire šale) tudi z do 50-odstotnimi popusti. Banka izplačuje tudi odpravnine skoraj 90 zaposlenim, pri čemer najvišje znašajo tudi 150 tisoč evrov, najnižje pa so okoli 35 tisočakov, pravi naš vir.
Zakrajšek, Kramar, Bavčar in drugi
LHB je v zadnjem desetletju najdlje, med letoma 2003 in 2009, vodil Boris Zakrajšek, dolgoletni prvi nadzornik LHB pa je bil takratni prvi mož NLB Marjan Kramar. Po Zakrajšku je LHB tri leta vodil Davor Jurak, po nekaj zamenjavah je zdaj šef Borut Stanič. Nadzornik LHB je bil denimo tudi Igor Bavčar, sicer pa smo o krivcih za katastrofo LHB pisali v članku na (www. finance.si/271360).