Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2012 Stran: 10
Mercator Ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala
LJUBLJANA - Po seriji odločitev v pristojnih organih Skupine Laško in obeh državnih bank so člani konzorcija prodajalcev Mercatorja včeraj strnili vtise. Za večino so bile nove pravne dileme v zvezi s konzorcijsko pogodbo (zlasti o odškodninah) in negotovo sodelovanje NLB pri prodaji.
Neuradno smo izvedeli, da na sestanku, ki ga je vodil svetovalec konzorcija ING, ni bilo prelomnih odločitev. Postavili pa so si pomembno vsebinsko vprašanje, ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala. Vloga banke je po zadnjih dogodkih negotova, državna AUKN pa poziva proti prodaji. Ker prodajalcem ob odsotnosti NLB najverjetneje ne bi uspelo oblikovati večinskega prodajnega paketa, so akterji včeraj menda preigravali tudi možnost, da k prodaji povabijo druge delničarje; na primer banko Unicredit, ki je približno osemodstotna lastnica Mercatorja, vendar ne sodeluje v konzorciju.
Udeleženci včerajšnjega sestanka vsebine pogovorov niso hoteli komentirati, najverjetneje pa so preučevali vse možne prihodnje scenarije, upoštevaje to, da je bila ponudba hrvaškega kupca, ki obljublja 221 evrov za delnico (ob možnem znižanju cene do pet odstotkov), podaljšana do konca februarja, da so družbe Skupine Laško pridobile soglasja organov za prodajo, da pa konzorciju še vedno »manjka« približno petina prodajanega paketa. A odločitev o tem bo sprejeta šele v drugi polovici marca.
Na potezi so delničarji NLB
Potem ko so Laščani podprli prodajo in nadzorniki NLB niso hoteli prevzeti odgovornosti za to v vseh pogledih težko odločitev, so na potezi delničarji NLB. Torej s kar dobrimi 45 odstotki neposredno država oziroma v njenem imenu Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), s četrtino belgijska KBC, s po štirimi odstotki paradržavna sklada Kad in Sod, z 2,5 odstotka Zavarovalnica Triglav, manjše deleže pa imajo še družba Uctam, NFD 1 Delniški investicijski sklad, Delniški vzajemni sklad Triglav steber I, Factor banka in drugi razpršeni delničarji.
Medtem ko je za upravo banke Agrokor s svojo ponudbo povsem sprejemljiv kupec, se državni lastniki oziroma upravljavci državnega premoženja temu odločno upirajo. Vprašanje pa je, ali bi bili pripravljeni nositi tudi odgovornost za zavrnitev prodaje, ki jo je v konzorcijsko pogodbo v obliki odškodnine vnesla skupaj s pripravljavci besedila pogodbe prav NLB. Po naših izračunih bi NLB - če bi bila edina kršiteljica konzorcijske pogodbe - morala plačati sporazumu zvestim strankam okoli 25 milijonov evrov odškodnine.
Zato so se zdaj pojavila ugibanja, ali so se bankirji mogoče odločili, da namesto prodaje Mercatorja raje tvegajo ustavitev postopka in plačilo penalov skladno s konzorcijsko pogodbo. Ne nazadnje je predsednica uprave AUKN Dagmar Komar včeraj za Dnevnik izjavila, da je pogodba o prodaji Mercatorja škodljiva za prodajalce in Mercator. Podpis takšne pogodbe je po mnenju AUKN, ki bo najverjetneje imela odločilno besedo na skupščini, neodgovoren. V AUKN pa pravijo, da je, zanje bistvena celostna slika prodaje Mercatorja in da negativni učinki te prodaje daleč presegajo znesek odškodnine, bo pa agencija storila vse, kar bo v njeni moči, da izplačila odškodnine ne bo.
Se je AUKN že odločil?
»To z drugimi besedami lahko razumemo, da se je AUKN odločil, da bo na skupščini NLB glasoval proti prodaji Mercatorja, tudi če bo morala banka poravnati morebitno odškodnino drugim članicam konzorcija. V primeru Skupine Pivovarne Laško to za NLB ne bi bilo usodno, saj bi ji odpisala le 18 milijonov od 156 milijonov evrov dolga. Kot je znano, se ponudba Agrokorja nanaša na večinski paket delnic Mercatorja. NLB je lastnica 10,72 odstotka Mercatorja in njen morebitni ne prodaji na skupščini bi verjetno pomenil tudi formalni konec osmega poskusa prodaje najboljšega soseda, ki ji niso najbolj naklonjeni niti v belgijski KBC niti v politiki - Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča, morebitni gospodarski minister Radovan Žerjav iz SLS ...« je menil predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič.
Ker se v postopkih prodaje Mercatorja ves čas pojavljajo tudi povsem nepredvidljivi in neverjetni zapleti, pa je mogoče v prihodnjem mesecu ali dveh pričakovati še marsikaj. Dejstvo je, da bo imela v tem zadnjem poglavju prodaje odločilno besedo politika, torej nova politična opcija. Odločitev pa bo v vsakem primeru nehvaležna, saj noben politik ne bo hotel biti označen za nekoga, ki je prodal Mercator Hrvatom (v Delovi anketi javnega mnenja je bilo kar 84 odstotkov vprašanih proti prodaji Mercatorja), niti za nekoga, ki je NLB izžel za 25 milijonov evrov odškodnine (ki jo bomo na koncu s sanacijo banke plačali davkoplačevalci). Zato je možno tudi, da bo politika poskušala vse, da bi bila vsaj na videz izključena iz odločanja. Če bi, denimo, ATVP na skupščini NLB državi odvzela glasovalne pravice, bi o prodaji tako rekoč odločala KBC skupaj z malimi delničarji. To sicer ni ravno verjetno, ker bi ATVP težko našla razlog za zamrznitev glasovalnih pravic (delničarski sporazum namreč velja).
Seja NS NLB 16. februarja
Izvedeli smo, da bo naslednja seja nadzornega sveta NLB 16. februarja. Na njej bodo med drugim dorekli sklic skupščine delničarjev in njen dnevni red, seja pa bo predvidoma v drugi polovici marca.