Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: splet 15.26
Maribor - Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane že prej, objava v omenjenem časniku pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke.
Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je lani razkril L' Espresso, ki se je pri tem skliceval na zaupne dokumente, točneje poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde. Ta je sicer koordiniral skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild že leto prej povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja.
Finančne težave, verjetno pa tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil, namesto njega pa je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška.
Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan.
Nadškofija je sicer v prvem odzivu na poročanje časnika poudarila, da je njihovo pisanje zavajajoče, saj je ta ves dolg povezanih družb pripisal neposredno njim. Po njihovih podatkih je njihov neposredni dolg do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov. Pred dnevi se je izkazalo, da ima že več dni blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Grozi jim izguba dvorca Betnava in še nekaterih nepremičnin.
Mariborsko sodišče že razglasilo stečaja v Gospodarstvu Rast in Zvonu Dva
Dejstvo pa je, da je mariborska cerkvena ustanova preko Gospodarstva Rast obvladovala oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, preko njih pa je bila solastnica številnih slovenskih podjetij. Njihov adut pri morebitni sanaciji dolgov je bil prodaja telekomunikacijskega podjetja T-2, ki je bil v večinski lasti Zvona Ena, a so ga upniki s konverzijo terjatev v lastniške deleže, za zdaj sicer še vedno nepravnomočno, razlastili.
Medtem je mariborsko sodišče že razglasilo stečaja v Gospodarstvu Rast in Zvonu Dva, podobna usoda pa v kratkem verjetno čaka tudi Zvon Ena. Za oba Zvonova je stečaj terjala NLB kot največji upnik, naslednji narok za Zvon Ena pa je razpisan za 30. januar. Poleg vseh ostalih so najbolj nedolžne žrtve propada cerkvenega finančnega imperija mali delničarji, ki bodo tako ostali brez svojih naložb.
Kot je za STA povedal predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković, razplet spremljajo z razočaranjem. Že v začetku lanskega leta so ob razkritju težav začeli iskati potencialne rešitve ter v času pogajanj z bankami ponudili vlogo mediatorja. Ker se je na sestanku z nadškofijo pojavila obljuba, da naj bi s strani neznanega vlagatelja bil zagotovljen potreben denar, so pozdravili to potezo, saj je v ozadje zgodbe vpletenih skoraj 65.000 malih delničarjev.
Danes so mali delničarji prepričani, da se posamezni akterji niso želeli pogajati temveč zgolj vzeti tisto, kar se jim je zdelo, da jim pripada. Društvo MDS je večkrat izrazilo kritiko zoper banke upnice, posebej največje NLB, ki je v preteklosti "brezglavo" posojala denar brez ustreznega zavarovanja, danes pa ta ista banka izsiljuje podjetja, ki seveda niso zmožna odplačevati dolgov.
Del krivde pa gre po njihovem mnenju pripisati tudi predstavnikom Zvonov in cerkve, ki niso bili sposobni zaustaviti masovnega odtekanja denarja. Zaradi tega bodo preučili možnosti za vložitev odškodninskih tožb zoper vodstvo in nadzornike obeh Zvonov.
"Za male delničarje stečaj Zvonov pomeni izguba prav vsega kar imajo, saj so delničarji kot lastniki zadnji v vrsti za izplačilo v primerih stečajev. Če plastično ponazorimo, banke bodo zasegle in pobrale kar je vrednega, nekaj malega bo morda ostalo še za ostale upnike, ki jih Zvonovi imajo, delničarjem pa verjetno ne bo ostal niti cent," je dejal Stanković.