Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 08. 2011 Stran: 8
V preteklih tednih so svetovne borze v povprečju izgubile petino vrednosti, borzni trgi pa ostajajo nestanovitni. Delnice slovenskih borznih podjetij v povprečju na četrtini nekdanjih (rekordnih) vrednosti
Ko smo že mislili, da je v največji javnofinančni krizi EU in njene nekatere članice (zlasti Grčija, Portugalska, Irska, Španija, pa tudi Italija) je udarila informacija o gromozanski prezadolženosti ZDA, ki veljajo za glavno ekonomsko velesilo na svetu. Za razliko od Unije, kjer skušajo težave reševati pri temeljih, pa bodo očitno v ZDA za skoraj 3000 milijard ameriških dolarjev povečali dopustnost njenega javnega dolga, ki ga je že do zdaj v pretežni meri financirala Kitajska.
Ameriška centralna banka (Fed) je zagotovila, da dve leti ne bo spreminjala obrestne mere, kar je prineslo na svetovne borze nekaj več miru in ustavitev padanja borznih tečajev, ki so pred tem v približno dveh tednih v povprečju izgubili petino svoje vrednosti. Temu negativnemu trendu se ni mogla izogniti niti Ljubljanska borza, kjer je vodilni indeks SBITOP zgrmel vse do 655 indeksnih točk. Indeks je bil uveden 3. aprila 2006 in svojo najvišjo vrednost (26% indeksnih točk) je zabeležil 31. avgusta 2007, zdaj pa je na slabi četrtini rekordne vrednosti. Večina borznih analitikov sicer meni, da bodo sedanji kupci (slovenskih) delnic na srednji in dolgi rok dosegali precejšnje kapitalske dobičke, skoraj nobenega med njimi pa ni, ki bi si upal napovedati, kdaj bo SBITOP, če sploh kdaj, znova zelo visoko. Najbolj pesimistični celo pravijo, da nikoli.
V zadnji globalni borzni paniki je bilo zanimivo spremljati, da so prodaji delnic (predvsem s strani malih delničarjev) sledili tudi investitorji na Ljubljanski borzi. V preteklosti, zlasti pri močno pozitivnih premikih, tega vpliva povezanosti namreč ni bilo občutiti. Očitno so slovenski investitorji, ob vseh negativnih dogodkih v zadnjih letih v slovenskem prostoru bolj pesimistični kot drugi po svetu. In tako se je zgodilo, da je bila Intereuropa na Ljubljanski borzi vredna vsega 10 milijonov evrov, Gorenje 100 milijonov evrov, Nova KBM zgolj dobrih 200 milijonov evrov. Ta in draga podjetja so tako postala tudi zanimive prevzemne tarče, kar je očitno že spoznal tudi Igor Lah in s svojimi KS Naložbami, ki je zgolj v obveznicah ponudil za skupino Pivovarne Laško skromnih 80 milijonov evrov.
Morebitno vnovično globalno recesijo bi po približno štirih letih spet lahko zanetili v ZDA, kjer so kongresniki dopustili za do 2700 milijard ameriških dolarjev dodatnega zadolževanja, prvič v zgodovini pa je kakšna domača bonitetna agencija (tokrat Standard & Poor's) znižala bonitetno agencijo države ZDA, ki tako nima več najboljše možne bonitetne ocene. To dejstvo bi lahko okrevanje ameriškega gospodarstva in zniževanje ravni javne zadolženosti le še poslabšalo. Mag. Miha Pučnik iz GBD Gorenjske borznoposredniške družbe spomni, da prehlajeno ameriško gospodarstvo, ki je največje na svetu, povzroči pri svetovnem gospodarstvu pljučnico. Več optimizma po njegovem med investitorje vrača dejstvo, da je poslovanje večine velikih ameriških in evropskih podjetij dobro, če že ne odlično. Zato so tudi vrednotenja njihovih delnic ugodna, kakor višine izplačanih dividend. Optimizem dodatno zbuja dejstvo, da ima veliko največjih svetovnih podjetij na zalogi visoke zneske gotovine, še posebej recimo uspešni Apple s svojimi i-padi.
Seveda pa, tako Miha Pučnik, se ne morejo države zadolževati v nedogled in ko bodo začele zasamih podjetij. tegovati pas, bodo posledično manj trosile in investirale, kar bo dodatno ogrozilo nadaljnje gospodarsko okrevanje posameznih držav, pa tudi poslovanje.
Slovenija pri tem ni izjema, zato premier Borut Pahor že opozarja, da bosta tako pokojninska kot zdravstvena reforma, četudi nepriljubljena ukrepa, morali nadaljevati svojo pot. Prihodnost slovenskega gospodarstva ter življenja posameznikov bodo odvisna od ustreznosti vladnih ukrepov, pa tudi od tega, kako se bodo slovenska podjetja uspela spopasti z aktualnimi kriznimi razmerami. Največji slovenski izvozniki so že na dobri poti, da povlečejo slovenski gospodarski voz navzgor, z izboljšanjem razmer pa se bodo popravili tudi tečaji na Ljubljanski borzi, kar bo sicer odsev izboljšanih gospodarskih razmer v Sloveniji. V nasprotnem primeru pa bomo potonili še nižje ...