Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2011 Stran: 9
Kako bo z glasovalnimi pravicami
Trenutno še ni jasno, kako bo odločilo vrhovno sodišče V banki pripravljajo podatkovno sobo za namene skrbnega pregleda
Ljubljana - Potem koje vrhovno sodišče odločilo, da država lahko glasuje na skupščini Petrola, se zastavlja vprašanje, ali bo enako odločilo tudi v primeru Abanke; enkrat je namreč že zavrnilo zahtevo državnih lastnikov za odmrznitev glasovalnih pravic v tretji največji domači banki.
Država ima v Abanki 38 odstotkov glasovalnih pravic, vendar trenutno z njimi ne more uresničevati svojih upravljavskih pravic, ker so zamrznjene. Za takšen ukrep se je na začetku januarja zaradi kršitve zakona o prevzemih odločila Agencija za trg vrednostnih papirjev, vrhovno sodišče pa aprila ni ugodilo zahtevi države za njihovo odmrznitev.
Toda medtem je državni zbor sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, ki je prejšnji teden odprla pot državi za glasovanje na skupščini Petrola. Lahko podobno odločitev pričakujemo za četrtkovo skupščino Abanke?
»Sporočamo vam, da je vrhovno sodišče zavrnilo naša predloga za odložitev izvršitve izpodbijanja odločbe ATVP in za izdajo začasne odredbe, s katero bi bilo zadržano uresničevanje glasovalnih pravic. Ta odločitev v ničemer ne prejudicira končne sodbe. Namen obeh predlogov je bil, da se do odločitve vrhovnega sodišča glede naše tožbe začasno dovoli uresničevanje naših glasovalnih pravic v družbi Abanka Vipa,« so včeraj odgovorili v Zavarovalnici Triglav; ta obvladuje skoraj 33 odstotkov Abanke, prav iz Triglava pa prihaja Igor Stebernak (član uprave), ki ga želi Triglav na četrtkovi skupščini ustoličiti med nadzornike Abanke.
»V Zavarovalnici Triglav smo za zaščito našega poslovnega interesa v družbi Abanka Vipa sprožili postopek, ki še vedno poteka. Prizadevamo si, da bi na skupščini 26. maja lahko glasovali,« so včeraj dodali v Triglavu.
Lenič: Prodaja Abanke gre naprej
Zapleti z glasovalnimi pravicami države so sicer le ena od težav, s katerimi se soočajo lastniki Abanke. Medtem ko državo tarejo upravljavske težave, imajo njeni zasebni lastniki lastne finančne težave. To še zlasti velja za kranjsko Savo, ki je precej zadolžena, v letu 2010 pa je na ravni skupine poslovala tudi s 100-milijonsko izgubo. Kot je v nedavnem neformalnem pogovoru z novinarji pojasnil njen novi predsednik uprave Matej Narat, ima skupina za okrog 400 milijonov evrov dolgov; od tega 280 milijonov evrov krovna družba, letni prihodki celotne skupine pa se gibljejo okrog 200 milijonov evrov.
Po Delu dosegljivih informacijah so o trenutni finančni situaciji in prihodnosti Save govorili tudi na sestanku med vodstvom Save z bankirji prejšnji teden, vendar podrobnosti niso znane. Drugo vprašanje je, ali so govorili tudi o odprodaji 23,34-odstotnega deleža Save v Abanki; to je ena od treh družb, od katerih prejme Sava največ dividend, a jo zdaj prodaja za poplačilo dolgov.
Kot smo že poročali, je Sava pred časom skupaj z drugimi zasebnimi lastniki oblikovala konzorcij za prodajo večinskega, 50-odstotnega deleža Abanke, vendar do danes ni znano, kdo vse je izkazal interes za nakup, še manj pa, kdaj bi bila prodaja lahko izvedena. Po mnenju poznavalcev pa prodaje Abanke ne gre pričakovati, vsaj dokler ne bo jasno, kolikšen delež banke je pravzaprav na prodaj. Deleža v tretji največji domači banki namreč ne prodaja le Sava, temveč (v ločenem postopku) tudi Zavarovalnica Triglav; težko pa je verjeti, da bi bil (tuji) kupec pripravljen kupiti banko, v kateri delničarska razmerja niso urejena. »Uradnih potez prodajalci doslej še niso storili. Če v primeru Abanke ne bo skupne prodaje, v kateri bo na prodaj banka kot celota, je vprašanje, ali jo bo kdo sploh hotel kupiti,« je včeraj komentiral eden od poznavalcev domačega bančnega sistema.
Včeraj se je v prodajo vključila tudi uprava Abanke, ki je sporočila, daje začela pripravljati podatkovno sobo za namen izdelave skrbnega pregleda banke. »Uprava banke si želi, da bi prodajni postopek potekal transparentno in da bi se v banki vzpostavilo stabilno lastništvo, ki bi lahko spremljalo potrebe in omogočilo bodoči razvoj banke ter s tem maksimiranje koristi za vse delničarje oziroma deležnike,« je Abanka zapisala v sporočilu, ki ga je objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.