Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 04. 2011 Stran: 26
Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo predvidoma v torek sprejeli odločitev, ali bodo hrvaškemu Agrokorju prodali 23-odstotni delež Mercatorja. Do takrat bo jasno tudi, ali so sporazum o skupni prodaji Mercatorja v novem, mednarodnem prodajnem postopku podpisali lastniki, ki imajo skupaj s Pivovarno Laško več kot 50odstotni lastniški delež Mercatorja. Če bo skupaj z Laščani oblikovan večinski paket, bi to moral biti za pivovarno odločilen argument, da ustavi pogovore z Agrokorjem in se pridruži prodajnemu konzorciju, ki bo v prihodnjih mesecih iskal bolj sprejemljivega lastnika Mercatorja od Agrokorja. Ob tem pa bi morali uprava in nadzorniki Laškega tehtati predvsem nekajdesetmilijonsko škodo, ki bi jo na poslovanje družb iz Skupine Pivovarna Laško imel zaradi lastne proizvodnje brezalkoholnih pijač vstop Agrokorja v Mercator.
Za zdaj samo Unicredit zavrnil skupno prodajo
Mercatorja Nova Ljubljanska banka, ki je med bankami z 10,7-odstotnim deležem največja lastnica Mercatorja in sočasno tudi največja lastnica Pivovarne Laško, je včeraj na večje lastnike Mercatorja naslovila predlog prodajnega sporazuma. Za zdaj je samo Unicredit (8-odstotni delež) sporočila, da prodajnega sporazuma ne bo podpisala, kar ne preseneča glede na to, da je skupina Unicredit glavna organizatorka financiranja morebitnega prevzema Mercatorja s strani Agrokorja. Gorenjska banka (3,8-odstotka), Abanka (2,75-odstotka) in Banka Celje (0,89odstotka) so načelni pristanek že dale, sodelovanje napoveduje tudi Hypo banka (2,01-odstotka), medtem ko se lahko NKBM (5,24- odstotka) prodaji priključi šele po koncu svojega dokapitalizacijskega postopka. Poleg tega so k skupni prodaji povabili tudi nekatere druge delničarje, na primer Rodič M&B trgovina (3,38-odstotka) in družbe okoli NFD (1,98-odstotka). Skupni prodajni sporazum je včeraj podprlo tudi evropsko združenje malih delničarjev.
Zdaj so na potezi banke, čeprav bi nekatere zaradi sanacije lastnih bilanc najraje videle, da bi prišlo do takojšnje prodaje delnic Mercatorja in prevzema. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je sicer poskušal od bank v zadnjih dneh izsiliti zagotovilo, da mu bodo pokrile morebitno razliko, če bo Mercator prodan po nižji ceni od tiste, ki jo ponuja Agrokor. Toda banke so zahtevo ocenile za nesprejemljivo.
Do konca junija odločanje o moratoriju za odplačilo glavnic
Prav tako so banke zavrnile možnost, da bi se pisno zavezale, da bodo Pivovarni Laško brezpogojno odobrile reprogram posojil in da bodo pri reprogramu nadomestile morebiten izpad tistih bank, ki pri njem ne bodo želele sodelovati. Ta pogoj so namreč ocenile kot nerealno pričakovanje, saj bi bil zanje preveč zavezujoč in bi ga morali potrditi tudi nadzorni sveti bank, ki jih v tako kratkem času sploh ni mogoče sklicati. Je pa NLB po usklajevanjih preostalim 18 posojilodajalkam ze poslala predlog tako imenovanega standstill dogovora, v katerem banke izražajo pripravljenost za podpis pogodb o reprogramu posojil, in sicer tako da Laščanom do 30. junija 2012 ne bi bilo treba odplačevati glavnic za najeta posojila. Unicredit banka, sicer ena od manjših posojilodajalk Laščanov, je že sporočila, da ne namerava podpisati niti tega dogovora, preostali bankirji pa pričakujejo, da bi soglasja pristojnih organov pridobili do konca maja. Takrat naj bi se začela usklajevanja novih posojilnih pogodb. Poznavalci razmer so ob tem prepričani, da niti tiste banke, ki ne bodo želele podpisati skupnega dogovora o moratoriju za odplačilo glavnice, ne bodo zasegle zavarovanj za posojila, ampak bodo odplačilo zapadlih glavnic podaljševale, dokler Laščanom ne bo uspelo odprodati večjih naložb.
Veljavnost prodajnega sporazuma je leto dni
Sporazum o skupni prodaji delnic Mercatorja, katerega veljavnost je 12 mesecev od dneva sklenitve, določa način in pogoje prodajnega postopka. Tako je predvideno, da bi v roku 45 dni podpisniki izbrali finančnega svetovalca, ki bo izvedel vse potrebne postopke. Podpisniki se tudi zavezujejo, da v času prodajnega postopka ne bodo samostojno prodajali svojih delnic Mercatorja. Odločitve bi načeloma sprejemali z navadno večino, z izjemo kupoprodajne pogodbe, ki naj bi jo potrdili imetniki vsaj 75 odstotkov delnic, ki so vključene v prodajni sporazum. Enostranski odstop od sporazuma ni mogoč, posamezni podpisnik lahko od sporazuma odstopi samo ob soglasju vseh preostalih pogodbenih strank, zagrožene pa so tudi visoke pogodbene kazni.
Negativni učinki prodaje Mercatorja Agrokorju
V Laškem sicer zatrjujejo, da analiza učinkov prodaje Mercatorja Agrokorju na poslovanje njihovih podjetij še ni dokončno revidirana, toda naši viri trdijo, daje analiza negativnih učinkov dejansko končana, naknadno pa naj bi naročili še oceno posledic odločitve, da Mercatorja ne prodajo Agrokorju. Kot smo razkrili ta teden, je družba P&S Capital (po naročilu Pivovarne Laško) ocenila, da bi se ob upoštevanju izpada bodočih denarnih tokov vrednost družb iz Skupine Pivovarna Laško zaradi morebitnega Agrokorjevega nadzora nad Mercatorjem lahko zmanjšala za do 120 milijonov evrov. Glede na te analize bi moral Agrokor za delnico ponuditi vsaj 291 evrov (zdaj jih ponuja 221).
Agrokor je sicer pripravljen dati Laščanom tudi vrsto zavez, na primer da v desetih letih ne bi zmanjšal obseg poslovanja Skupine Pivovarna Laško za več kot pet odstotkov, da se najmanj deset let ne bi poslabšali obstoječi pogoji poslovanja z Mercatorjem, da Agrokor tri leta ne bi prodajal svojih proizvodov Mercatorju na slovenskem trgu... Toda, kot so ugotovili pravniki, bi bile vse te zaveze v nasprotju s pravili varstva konkurence. Pogodba bi bila tako nična, na ničnost pa bi se lahko skliceval tudi Agrokor, če ne bi želel izpolniti vse svojih zavez.
S&P znižal obete za Agrokor
Mednarodna bonitetna agencija Standard&Poor's (S&P) je znižala obete za bonitetno oceno Agrokorja iz stabilnih na negativne. Že zdaj ima Agrokor bonitetno oceno B, kar pomeni, da bi se v primeru znižanja ocene znašel celo na seznamu podjetij, ki so »ranljiva« in lahko svoje obveznosti izpolnjujejo le ob ugodnih ekonomskih razmerah. Za znižanje obetov so se v S&P odločili zaradi Agrokorjevih namer za prevzem Mercatorja, saj so ocenili, da bi nakup 23 odstotkov Mercatorja negativno vplival na največjo hrvaško družbo in celo ogrozil njeno likvidnost. Likvidnostne razmere v Agrokorju so se v zadnjih dveh letih sicer nekoliko izboljšale, vendar pa je največja hrvaška družba še vedno zelo odvisna od kratkoročnih virov financiranja, opozarjajo v S&P. Ob tem še dodajajo, da je ob zadnjih reprogramih posojil in izdaji obveznic Agrokor moral pristati tudi na finančne zaveze in je pri trenutni bonitetni oceni omejen pri svojih prevzemnih načrtih.
Pravniki opozarjajo na dolgotrajne in negotove postopke
Ena največjih regionalnih odvetniških pisarn Schonherr Rechtsanvvalte iz Avstrije opozarja na spornost Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Po naročilu Mercatorja je namreč pripravila pravno mnenje o konkurenčno pravnih zadržkih pri koncentraciji skupin Mercator in Agrokor. »Očitno je, da bi koncentracija družb imela tako horizontalne kot tudi vertikalne omejujoče konkurenčne učinke na slovenskem trgu,« so ugotovili in opozorili na pričakovane dolgotrajne postopke ugotavljanja skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Kot nemogočo ocenjujejo možnost, da bi urad za varstvo konkurence dovolil brezpogojno koncentracijo. Če pa bo Agrokor predlagal uradu zaveze, bo to dodatno zavleklo postopke presoje. »Zelo malo verjetno je. da bo UVK sprejel zgolj zaveze, ki se nanašajo na ravnanje Agrokorja na trgu, in bo vztrajal pri strukturnih zavezah. Te pa postavljajo pod vprašaj celoten smisel koncentracije, saj je videti, da Agrokor stremi k izkoriščanju sinergij, ki ne prinašajo pozitivnih učinkov za potrošnika. Takšni učinki bi bili doseženi z zmanjšanjem števila Mercatorjevih dobaviteljev in s prevzemom celotnega Mercatorjevega tržnega deleža v Sloveniji.« Iz tega bi lahko sklepali, da bi Laščani in preostali prodajalci v primeru prodaje delnic Mercatorja Agrokorju zaradi dolgotrajnih postopkov UVK leta lahko čakali na kupnino. V vmesnem času pa ni dvoma, da se Laško ne bo moglo izogniti insolvenčnim postopkom. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko bo imel vsaj dva dobra razloga, da nadzornikom ne predlaga prodaje četrtine Mercatorja Agrokorju.