Velik nadzor nad javnim, majhen nad zasebnim

Medij: Delo Avtorji: Zupanič Milena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 16. 06. 2009 Stran: 3

Nadzor nad zdravstvenim denarjem Dva dela iste zdravstvene vreče zelo različno nadzirana -Javnost ima pravico do vseh podatkov v javni blagajni, v zasebnih po presoji lastnikov - Primer Jaklič Ljubljana - Dogajanje okoli Vzajemne sproža niz sistemskih vprašanj. »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je vsebinsko del javnega zdravstvenega sistema, a je v skladu z zakonom zasebno z vsemi lastnostmi zasebne lastnine. Z upoštevanjem vseh zakonov in korektnim delom nadzornega sveta, skupščine in Agencije za zavarovalni nadzor ne bi bilo možnosti za anomalije,« seje odzval Samo Fakin, generalni direktor javne zdravstvene blagajne (ZZZS), na dogajanje okoli Vzajemne.

Kljub temu da gre za dva dela iste zdravstvene vreče, veljajo zanju povsem različna pravila. Kdo torej nadzira javno blagajno in kdo zasebne? In kdo ima v obeh primerih »pravico vedeti«? »Nadzor nad sredstvi ZZZS ima več sistemskih mehanizmov: na finančni načrt in zaključni račun zavoda, ki ju sprejme skupščina, dajo soglasje ministrstvo za zdravje, ministrstvo za finance in vlada. Pravilnost računovodskih izkazov in smotrnost poslovanja vsako leto preverja računsko sodišče. ZZZS ima tudi notranji nadzor, službe notranje revizije in računovodsko službo, ki preverja mesečno skladnost prihodkov in odhodkov s finančnim načrtom,« je pojasnil generalni direktor javne blagajne Samo Fakin in naštel tudi več kot tisoč nadzorov na leto nad računi in vsakomesečno poročanje o poslovanju upravnemu odboru, v katerem so predstavniki vseh družbenih skupin.

Marko Jaklič v javnem in zasebnem sistemu »ZZZS je javna služba in njegove namere in vsi podatki o porabi denarja so javnosti in vsem medijem dostopni,« je poudaril Fakin. Kot primer navede vprašanje Marka Jakliča, direktorja ljubljanskih lekarn, ki je kot član skupščine ZZZS v imenu delodajalcev pred časom zahteval od strokovne službe ZZZS podatke o pogodbah zunanjih sodelavcev in podatke o potnih stroških nekaterih zaposlenih na ZZZS. »ZZ-ZS je podatke zbral in o njih smo poročali na naslednji skupščini,« je spomnil Fakin. Spomnimo, da namerava Vzajemna zaradi razkritja pogodbe z Jakličem nekdanjega člana uprave Petra Pustatičnika odpustiti. »Dopolnilno zavarovanje je bilo v začetku pod okriljem ZZZS. Če bi ostalo pod ZZZS, bi danes s tem denarjem poslovali najverjetneje pod enakimi pogoji kot ZZZS in sedanjega dogajanja okoli dopolnilnega zavarovanja ne bi bilo,« meni Samo Fakin. Javna blagajna bo letos zbrala 2,3 milijarde evrov.

Pravica vedeti po presoji lastnikov Vse tri zasebne zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, zberejo na letno okoli 350 milijonov evrov, pri katerih je zavarovanih 95 odstotkov odraslih prebivalcev. Kako je z nadzorom nad tem denarjem? »V zavarovalnicah za dopolnilno zavarovanje je podobno kot v vseh drugih podjetjih, ki so organizirana po zakonu o gospodarskih družbah. Poslovanje nadzirata nadzorni svet in skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki lastnikov,« je pojasnil Ivan Gracar, predsednik odbora za prostovoljna zavarovanja pri Slovenskem zavarovalnem združenju.

Lastniki imajo pravico do podatkov, koliko katera zavarovalnica pove medijem, je odvisno od poslovne politike podjetja, je dejal. Vzajemna je torej v lasti skoraj 900.000 članov, Triglav zdravstvena zavarovalnica je v stoodstotni lasti podjetja Triglav (ta pa v večinski lasti države), lastnik Adriatic Slovenice pa je KD Group. Po besedah Gracarja sta med vsemi vrstami gospodarskih dejavnosti prav bančniška in zavarovalniška dejavnost najbolje regulirani, poslovanje s sredstvi dopolnilnega zavarovanja pa pregledno. »Prvi nadzor opravlja v zavarovalnicah služba notranje revizije. Po pripravi poslovnih izidov mora imeti zavarovalnica zunanjo revizijo, ki jo opravi podjetje s certifikatom za zunanjo revizijo. V času ustanavljanja zavarovalnice in pri uvedbi novih zavarovalnih vrst opravi pregled Agencija za zavarovalni nadzor (AZN).

Ta pregleda tudi stroške oziroma cenik nove zavarovalne storitve. Ker je dopolnilno zavarovanje v javnem interesu, mora AZN pregledati tudi upravičenost dviga premij in ima pravico, da dviga ne odobri. AZN pa ne nadzira samega poslovanja zavarovalnic,« je povedal Gracar. Milena Zupanič Ivan Gracar Peter Pustatičnik, razrešeni član uprave Vzajemne, seje včeraj zaradi intervjuja v Delu zagovarjal pred posebno tričlansko komisijo Vzajemne, vendar zapisnika, v katerem je že v naprej bilo zapisano, da mu »bo glede na ugotovljeno stanje izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi«, ni podpisal. »Gre za konstrukt,« je ocenil Pustatičnik po štiriurnem zagovoru.

»Štirinajst strani gostopisanih ugovorov zoper odpoved, v katerih sem navedel, da sem nasprotoval za zavarovance tveganim in neracionalnim projektom, o tem pa sem spregovoril tudi v javnosti, so skupaj s 50 prilogami prebrali v 15 minutah. V javnosti sem se oglasil v obrambo pred anonimnimi napadi v medijih, po intervjuju pa dočakal grožnje s fizično likvidacijo in napoved prekinitve delovnega razmerja. Pričakoval sem predsednika uprave Averja, ki je sprožil odpoved, a ga na moj zagovor ni bilo,« je povedal včeraj Pustatičnik.