Medij: Demokracija Avtorji: V. K. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki Datum: 20. 01. 2011 Stran: 8
Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, je na ponedeljkovi okrogli mizi z naslovom Slovenija - kam po (de)tajkunizaciji dejal, da je v dosedanjih procesih prevzemanja podjetij ob počasni vladi zatajila tudi Banka Slovenije.
Po njegovem mnenju bi marsikatero stvar v Sloveniji lahko rešili, če bi dali Novo Ljubljansko banko (NLB) na borzo. Prepričan je namreč, da bi morala država poskrbeti za stabilno poslovno okolje, saj je strateških investitorjev dovolj. Ob tem je opozoril, da je bilo že doslej v zakonodaji marsikaj narejenega, pa se potem zaradi najrazličnejših interesov ni izvajalo. »Stanje, v katerem je Slovenija, potrebuje precej bolj konkretno akcijo, tako kratkoročne ukrepe in seveda tudi dolgoročne,« je menil Žugelj in znova opozoril, da vlada že dve leti na pobudo regulatorja (torej ATVP) pripravlja zakon o prevzemih, ki ga še vedno ni. S tem je med drugim ponazoril počasnost zdajšnje vlade in opozoril, da v Sloveniji manjka takšna strategija delovanja vlade, ki pomeni konkretno izvedbo in bo povezala prave vzvode sprememb v državi.
Tudi profesor Marko Jaklič z ekonomske fakultete je prepričan, da je šlo pri prevzemanju podjetij za dobre povezave in za lahko dostopnost do finančnih oziroma bančnih virov, »ni pa nujno, da z blagoslovom politike«. Tudi on je prepričan, da je »zatajila Banka Slovenije, ki je imela škarje in platno v rokah«. Dejal je, da so menedžerji vedeli, da se gredo tvegano igro, so pa gradili še svoj zasebni premoženjski steber. Na okrogli mizi je sodelovalo več gospodarstvenikov, med njimi gospodarska ministrica Darja Radič, ki je menila, da bi bil proces detajkunizacije v teh razmerah nujen. Strinja se, da so tovrstni ukrepi prepočasni. Predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak je ob tem opozoril, da bi bilo namesto obremenitve dela treba obremeniti druge vire davkov, saj podjetja delo vgradijo v produkte in storitve, pri tem pa morajo biti tudi stroškovno konkurenčna. Predsednica upravnega odbora banke SKB Cvetka Selšek je menila, da lahko tajkune, torej ekscesne primere privatizacije, preštejemo na prste ene roke. Po njenem mnenju je treba te probleme hitro rešiti. Izpostavila je, da slovenski trg ne deluje, da se še vedno odločamo socialistično in ne tržno. Predsednik uprave Poteza Skupina Branko Drobnak pa je prepričan, da je »problem Slovenije v tem, da smo se 20 let ukvarjali s prerazporeditvijo«. »V tem času nismo prestrukturirali podjetij. Nekateri sektorji (obutveni, lesarski, gradbeni) iz konkurence izpadejo, ker imajo absolutno premajhno dodano vrednost,« je dejal Drobnak.