Medij: Moje finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 12. 2010 Stran: 40
Od privatizacije so Slovencem ostali še kupi delnic, ki jih na borzi ni; da bi izvedeli, koliko so zdaj vredne in komu jih sploh lahko prodamo, smo se postavili v vlogo povsem navadnih vlagateljev in jih poskušali prodati borznoposredniškim hišam ter izdajateljem delnic.
Slovenija je zaradi načina privatizacije dežela malih delničarjev. Na borzi je veliko podjetij, kar nekaj jih je propadlo, nekatera so se (rajzdružila, precej pa jih na organiziranem trgu ne kotira. Med njimi so tudi znana imena: NLB, Perutnina Ptuj, Cimos, Talum, Elektro Ljubljana in Maribor, Ljubljanske mlekarne, Unior ... Imajo kup delničarjev in marsikateri se najbrž sprašuje, koliko so zdaj vredne njegove delnice in kako jih lahko proda. Da bi dobili odgovore, smo se za vas postavili v vlogo povsem navadnega delničarja z željo te delnice prodati borznoposredniškim hišam (BPH) in podjetjem, ki so te delnice izdala.
Krepki upadi
Pred leti je bil tudi tako imenovani sivi trg z delnicami živahen. Nekatere zanimivejše delnice je odkupovala skoraj vsaka borznoposredniška hiša, treba je bilo le poklicati in povprašati za ceno. In danes? Že likvidnost na ljubljanski borzi je zelo slaba, sivi trg pa je tako rekoč mrtev. Zunaj organiziranega trga je sicer še vedno kopica podjetij, nekatera med njimi imajo tudi tisoč in več malih delničarjev, vodilna je Perutnina Ptuj s skoraj deset tisoč delničarji. Kje prodati njene delnice? Klic v podjetje je razkril, da delnice odkupujejo, za eno so nam ponudili okoli deset evrov, pred dvema letoma in pol pa je bil izveden prevzem po ceni 18 evrov.
S ponudbo za prodajo delnic bodo na podjetju uspešni tudi delničarji Ljubljanskih mlekarn. Tam so nam povedali, da zanje ponudijo osem evrov, pol evra višja paje ponudba ene izmed borznih hiš. Nekoč priljubljene delnice elektrodistribucijskih podjetij - konec leta 2007 so se cene gibale blizu 12 evrov - je danes težko prodati. Redke borzne hiše zanje ponujajo od dva do tri evre, odvisno od količine, podjetja pa delnic ne odkupujejo. Kaj pa naša največja banka NLB? Maja 2008 je bila cena v javni prodaji 334 evrov, danes borzne hiše za delnico ponujajo med 51 in 95 evri, v NLB svojih delnic ne odkupujejo. Drugih omenjenih delnic na sedežu podjetja in v BPH, ne odkupujejo.
Ceno narekujejo kupci
Iskanje kupca za naše delnice je tako vse prej kot lahka naloga. Ena izmed dodatnih možnosti je oddaja ponudbe prek spletnega portala (www.drugaborza.com), srečo lahko poskusite tudi z oglasi na spletu oziroma v tiskanih medijih. V nekaterih borznih hišah so nam sicer povedali, da jim lahko posredujete svojo ponudbo in da vas, če najdejo kupca, o tem obvestijo. Seveda ni odveč pripomniti: ceno večinoma narekujejo kupci, ki bodo zelo verjetno ponudili manj, kot pa je poštena cena - dobljena na podlagi izračunov različnih kazalnikov, prejšnjega in prihodnjega poslovanja, napovedi iz podjetja in podobno.
Prenos lastništva vrednostnih papirjev - pri tem ni pomembno, ali kupujemo ali prodajamo -je sicer vedno treba izvesti prek borznoposredniške hiše in ji za to plačati nadomestilo. Ceniki se razlikujejo, vendar razlike niso velike. In kako sploh poteka transakcija delnic, kijih na borzi ni, ter kateri so pri tem stroški? Če niti kupec niti prodajalec nimata odprtega trgovalnega računa, moramo računati na stroške odpiranja in enoletnega vodenja računa, ki so približno 20 evrov. Takrat se najprej opravi identifikacija obeh z veljavnim osebnim dokumentom, potem prenos vrednostnih papirjev iz centralnega registra pri klirinškodepotni družbi (KDD) na trgovalni račun prodajalca, sledi pa preknjižba delnic na podlagi kupoprodajne pogodbe. V centralni register delnic pri KDD se ob prenosu vnese tudi pogodbena cena, ki je podlaga za oddajo napovedi za kapitalske dobičke.