Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 16. 10. 2010 Stran: 24
Matej Golob Matzele, izvršni direktor PDP Posebna družba za podjetniško svetovanje ali krajše PDP je bila lani spomladi ustanovljena zato, da bi aktivneje upravljala nekatere naložbe v lasti Kapitalske družbe (Kad), Slovenske odškodninske družbe (Sod) in DSU. Te so nanjo konec leta 2009 prenesle deleže desetih podjetij, zdaj pa jih ima PDPvportfelju le še devet PDP je namreč bila tudi 29-odstotna lastnica Vegrada, kije nedavno šel v stečaj, delavci pa na zavod za zaposlovanje. »Ravnali smo po naših najboljših močeh. Naredili smo vse, kar kot odgovoren in vesten upravljavec lahko naredimo. Po mojem vedenju smo naredili več, kot je katerikoli državni lastnik v Sloveniji naredil v katerikoli družbi,« o propadu Vegrada pravi glavni izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele.
V kakšnem stanju je bil Vegrad, ko ste ga prevzeli od Kada in Soda? Kot manjšinski delničar smo decembra 2009, ko smo postali lastniki, vedeli, da je korporativno upravljanje družbe na psu, da mandat nadzornega sveta ni veljaven, da družba nikoli ni dala pojasnil na zahteve Kada in Soda, da je bilo letno poročilo za leto 2008 sprejeto šele decembra 2009 in da nadzorni svet o njem ni razpravljal. Naš prvi cilj je bil, da korporativno upravljanje družbe spravimo v red. Vedeli smo, da je podjetje v slabem finančnem stanju, zato je bil naš cilj ugotoviti dejansko stanje. Slutili smo, kakšno je, nismo pa vedeli z gotovostjo, zato smo to poskušali rešiti s sodelovanjem upnikov in deležnikov. Če to ne bi uspelo, bi sledila prisilna poravnava, drugače pa stečaj. Februarja smo na ministrstvu za gospodarstvo preverjali, ali dražba izpolnjuje pogoje za pomoč države, in podjetje je takrat prvič priznalo, da ima likvidnostne težave. Izkazalo se je, da ta pomoč ne bo možna. Nadzorni svet je aprila letos dobil podatke o stanju za konec februarja in kljub zahtevam nikoli več ni dobil podatkov. Družbo smo želeli sanirati in s pritiskom na njene organe smo prišli vsaj do približnega stanja. Od maja je Vegrad z nami zaostril komunikacijo in nismo dobili nobenih podatkov več. Upravi smo večkrat povedali, da smo v tej družbi nezadovoljni mali delničar, ki nima nobene besede, in bomo izkoristili vse mehanizme, ki jih kot mali delničar imamo, da pridemo do dejanskega stanja in rešimo, kar se rešiti da.
Ampak ali se vam ni zdelo sporno, da so bili delavci v podjetju, kjer ima država znaten delež, toliko mesecev brez plač? Vsekakor se mi zdi sporno. Vendar res ne poznam mehanizma, ki bi ga lahko uporabili, da se to ne bi zgodilo. Stečaj namreč lahko zahteva poslovodstvo ali upnik. Veste, da je bilo vmes vloženih več stečajnih zahtev, a so bile nato umaknjene. Manjšinski lastnik ne more zahtevati ne insolventnosti, ne prisilne poravnave, ne stečaja. Predsednik nadzornega sveta je večkrat zahteval izjavo o insolventnosti, vendar je uprava zatrjevala, da družba ni plačilno nesposobna.
Na sodišče ste nedavno vložili zahtevo za posebno in izredno revizijo poslovanja Vegrada. Kaj naj bi reviziji pokazali? Posebna revizija se nanaša na pregled posameznih poslov za zadnjih pet let, pri katerih delničarji domnevajo, da je prišlo do oškodovanja ali nezakonitega poslovanja. Posebno revizijo smo zahtevali na avgustovski skupščini, a večinska delničarka - Vegrad Naložbe, je temu nasprotovala, češ da je naš predlog slabo utemeljen. Zahtevali smo pojasnila o prenosu naložb iz lastništva Vegrada na družbo pooblaščenko. Poleg tega smo protestirali, daje družba pooblaščenka lani novembra in decembra ustanovila dve družbi kot konkurenčni dejavnosti Vemont in Montal. Nanji so naknadno prenesli tudi poslovne deleže Vegrad hotela M, Vegrad Casino, Vegrad gradnja in Vegrad Inde, Pri poslih projekta Skiper Savudrija je obstajalo tveganje, da je družba, ki je imela 30. 6. 2009 255 milijonov evrov obveznosti in 18 milijonov negativnega kapitala, imela poroštva Vegrada. Uprava družbe nam je zatrjevala, da teh poroštev ni.
V bistvu bi potrebovali detektiva, da bi spoznali natančno sliko poslovanja. Model poslovnega načrta Vegrada je bil tak, da verjetno načrtno ni deloval pregledno. Nova uprava nas je opozorila, da za zadnja dva meseca ni knjiženih poslovnih dogodkov.
So s tem povezana tudi izginotja dokumentov in žigov, na kar so v preteklih dneh opozarjali delavci? Predsedniku uprave in prokuristu je bilo menda potem, ko sta že vložila predlog za umik prisilne poravnave, predlagano, naj določene posle preneseta na kakšno od odvisnih družb. Tega nista želela narediti. Določeni dokumenti so se v podjetju uničevali, kar je bilo vidno tudi na televiziji. To so videli tudi zaposleni. Vprašanje je, ali so se ti dokumenti uničevali, da bi se pripravljali novi ali ker so želeli prikriti določene transakcije.
Ste že vložili ali pa nameravate vložiti tudi kazenske ovadbe? Uprava družbe je policiji prijavila izginotje dokumentacije in žigov. Lahko le domnevamo, kdo jih je vzel, ne moremo pa tega dokazati, zato bi bilo vlaganje ovadb zgolj na podlagi domneve neodgovorno. Proti prejšnji upravi smo sprejeli kar nekaj ukrepov, priložili smo ji tudi dokaze. Vegrad in poslovodstvo smo 31. avgusta prijavili Ajpesu, davčni upravi in ministrstvu za gospodarstvo zaradi kršitve zakona o gospodarskih družbah (ZGD), predvsem zaradi rokov za pripravo letnih in konsolidiranih poročil za leto 2009 in uskladitve statuta z ZGD. Poleg tega smo revizorja prijavili inštitutu za revizijo in agenciji za nadzor nad javnim revidiranjem. Isti revizor, kije revidiral letno poročilo za leto 2009, je revidiral tudi načrt finančnega prestrukturiranja na dan 30. 6. 2010, v katerem je po naši presoji neobičajno velika razlika med posameznimi postavkami, čeprav je revizija potekala sočasno. Zahtevali smo posebno revizijo, kjer sumimo na oškodovanje pri posameznih poslih, ki se nanašajo na povezane osebe in posle pravnih oseb v lasti ožjega poslovodstva. Ta posebna revizija je bila na sodišču potrjena. Zahtevali smo tudi izredno revizijo, ki se vloži na sprejeto letno poročilo, za katero kot delničar trdimo, da ne izkazuje resničnega in poštenega stanja. Obveznosti so bile po našem mnenju v Vegradu podcenjene, naložbe pa precenjene.
Zdaj že veste, kolikšne so realne terjatve? Ne, to naj ugotovi revizor.
Pred zamenjavo direktorice Vegrada Hilde Tovšak se je veliko govorilo tudi o odlivu 15 milijonov evrov na liechtensteinske račune. Bo revizija zajela tudi te domnevne posle? Ne. Ko smo zahtevali posebno revizijo, za to še nismo vedeli. Ker skupščina te revizije ni podprla, smo jo zahtevali prek sodišča, zato je morala biti njena vsebina enaka kot na skupščini. Načrtovali smo, da bi na naslednji skupščini zahtevali še eno posebno revizijo za druge posle.
Toda vmes je Vegrad končal v stečaju. Tako je, tako da druga skupščina ni več aktualna.
Koliko pa sta ti reviziji sploh smiselni glede na to, da je Vegrad zdaj v stečaju? Pravniki zlasti za izredno revizijo pravijo, da ni smiselna. Revizija je smiselna, ker bo preverjala, ali je uprava 31. 12. 2009 prikrivala dejansko stanje.
Ali drži, da uprava Vegrada v letu 2009 ni sklicala najmanj štirih sej nadzornega sveta, kot to zahteva zakon? V letu 2008 sta bili dve seji nadzornega sveta, lani pa tri. Po našem mnenju Vegrad od maja 2008 sploh ni imel legalno izvoljenega nadzornega sveta, ker so mandati članom nadzornega sveta potekli. To smo ugotovili decembra 2009, ko smo na skupščini sanirali stanje glede predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, medtem
......
Ste se pa odločili dokapitalizirati Adrio Airways in nato boste še Adrio Tehniko. Zakaj ste podprli ti dokapitalizaciji in ali bodo glede na veliko lansko izgubo potrebne nove? Adria je lani sprejela strateške cilje za naslednjih pet let, ki so med drugim predvideli, da jo bodo lastniki dokapitalizirali v višini 5 milijonov evrov. Vodstvo družbe poskuša doseči te cilje. Vulkanski pepel aprila gotovo ni prispeval k izboljšanju tega poslovanja, se je pa precej naredilo pri optimizaciji poslovanja. Za to dokapitalizacijo smo se odločili, ker Adria trenutno načrtuje dodatne aktivnosti z gradnjo tretjega hangarja za vzdrževanje letal. Družba je ustanovila tudi novo družbo Adria Tehniko, v katero bo vstopil tudi Aerodom Ljubljana s konverzijo terjatev. Mislimo, da je to dober posel, saj je potencial na tem segmentu velik, zato smo bili v Adria Tehniko pripravljeni vstopiti. Sicer pa ocenjujemo, da Adria za dolgoročno poslovanje potrebuje strateškega partnerja. V tem trenutku težko rečem, kdo bi to bil. O tem smo se že pogovarjali z Adrio. treba je začeti iskati možne scenarije, kdo bi lahko bil strateški partner, kako bi do njega prišli in ali bi bil to finančni vlagatelj ali nekdo iz panoge. To zajema tako povezovanje v regiji, o katerem je Adria že govorila, kot povezovanje s kakšno letalsko družbo in finančnimi vlagatelji.
Pa bi tudi tukaj vstop strateškega lastnika potekal skozi dokapitalizacijo in zmanjševanje vašega deleža? PDP je bil ob prevzemu teh naložb opredeljen kot finančni vlagatelj, torej je naš horizont vztrajanja v naložbi 5 do 7 let. Načeloma so tako vse naše naložbe na prodaj.
Koliko pa so vredne? Ob prenosu so bile ocenjene na 66,8 milijona evrov.
Kot razumem, boste za obe dokapitalizaciji odšteli skupaj 4,7 milijona evrov. Kako bo PDP zagotovil ta sredstva? Dosedanje dokapitalizacije - Rimske terme, Novoles in Adrio Airways - smo izvedli z lastnimi sredstvi. Za Adria Tehniko pa smo v postopku zadolževanja. Poudaril bi, da mi svoj vir financiranja iščemo na trgu brez poroštva naših lastnikov.
Koliko pa bo tega posojila? Najbrž bomo črpali za šest milijonov evrov posojila. Za katero banko gre, pa vam še ne morem razkriti.
Bo način iskanja strateškega partnerja za Adrio podoben kot pri Palomi? O tem je še prezgodaj govoriti, ampak verjetno bo šlo za podobno transakcijo: vlagatelj bo vstopal prek dokapitalizacije.
Ali to iskanje strateškega lastnika vključuje tudi Adria Tehniko? Adria je stoodstotni lastnik rednih delnic Adrie Tehnike, kar pomeni, da je ta družba del njenega sistema. Zdaj je lažje iskati strateškega partnerja za obe enoti, ker sta organizacijsko in poslovno ločeni. Za napovedovanje končne kombinacije je še prezgodaj.
Aerodrom Ljubljana in PDP imata v Adria Tehniki prednostne delnice, ki ne prinašajo upravljalskih pravic, ampak določen donos. Koliko naj bi ta znašal? Osem odstotkov.
V vašem portfelju naložb je tudi begunjski Elan. Kakšni so načrti PDP s to družbo zdaj, ko so se vendarle rešili hipotek? Po naši oceni je predsednik uprave Elana Robert Ferko v družbi veliko naredil. Položaj Elana je zahteven, saj podjetje deluje na trgih, ki sta močno pod vplivom krize in vremenskih razmer. Pod Ferkovim vodstvom se je Elan rešil hipoteke iz 90. let in razbremenil nepremičnine družbe. Na podlagi tega je bilo možno z bankami doseči dogovor o reprogramu dolgov, saj so dobile kvalitetnejša zavarovanja. Menimo, da lahko začnemo za Elan iskati strateškega lastnika, kije lahko finančni ali nekdo iz panoge. Čas je po našem mnenju pravi, kajti na razvitejših kapitalskih trgih so se tako finančni kot nekateri strateški vlagatelji že pripravljeni ozirati za naložbami. Mislimo, da bo to v letih 2011 in 2012 še veliko bolj intenzivno. Interes kapitala obstaja tudi za slovenske družbe.
Elan je že izpeljal pretežni del prestrukturiranja. Na smučarskem delu izpolnjuje načrte, na navtičnem delu pa je žal vezan na konjunkturo, zato išče alternativne priložnosti, ki so pomembne za sinergijske učinke na navtičnem delu. To je na primer sodelovanje s Siemensom glede vetrnih elektrarn. Elan lahko s strateškim vlagateljem dobi dodaten kapital za razvoj, država pa se lahko postopoma umakne iz družbe. Razen zgodovinskih razlogov, tradicije in sentimenta ni posebnega razloga, da bi bila PDP lastnica Palome, Aera, Elana ... Naša naloga je, da te naložbe čim bolj aktivno upravljamo in da jih ob primernem času damo na trg.
Torej lahko naslednje leto pričakujemo začetek postopka za vsaj delni umik države iz Elana? Da.
Kaj pa Fotona? Fotona je edina naša družba, ki nima nobenih posebnih težav in je verjetno zanimiva za potencialne vlagatelje. Prodaje Fotone nismo predvideli za prihodnje leto, če bo izkazan interes, pa bomo ta postopek začeli. Verjetno bomo začeli tudi postopke za prodajo Rimskih term. Projekt revitalizacije Rimskih term naj bi bil končan do konca marca. Lastniki se strinjamo, da bi potem začeli iskati strateškega vlagatelja. Tukaj so možnosti zelo različne, saj imamo v Sloveniji in v tujini cel kup potencialnih vlagateljev.
Ob ustanovitvi PDP ste napovedali, da boste odprti tudi za pomoč nedržavnim družbam, če bodo te izkazale interes, in da boste proučevali nove naložbe. Ste kakšno od teh poleg omenjene Adria Tehnike že izpeljali? V zadnjem letu smo preučevali možnost vstopa v 12 naložb. Ena od takšnih je bila Mura, kjer smo se z zasebnim vlagateljem dogovarjali o odkupu sredstev oziroma družb Mure v stečaju. Tega sodelovanja najbrž ne bo.
Torej je to povsem pokopano, glede na to, da se zdaj prodaja premoženje Mure? Dogovor ni bil uspešen zlasti zato, ker zasebni vlagatelj, ki bi bil večinski lastnik, ni našel osebe, ki bi vodila razvoj in prestrukturiranje takšne družbe.
Kaj pa drugih 11 potencialnih naložb? Druga takšna družba je bila Lipica turizem. Že lani in v začetku letošnjega leta smo se pogovarjali o dokapitalizaciji Lipice turizem, vendar je po zakonu lastnik lahko le zavod Kobilarna Lipica. Če bi se zakonodaja spremenila, bi to idejo ponovno preučili, vendar je zavod vmes našel drugačno rešitev, zato to ni več aktualno. Tretja takšna družba, o kateri smo se pogovarjali, je Prevent. Sodelovali smo na pogovorih z ministrico za gospodarstvo s potencialnimi vlagatelji. Boxmark, ki je potem edini dal resno ponudbo, se je odločil, da to želi početi sam in da ne potrebuje vloge države kot sovlagatelja.
Niste pa še v nobeno od teh 12 naložb vstopili? V naložbe vstopamo le na podlagi ekonomskega interesa, torej po tržni ceni, zahtevamo vstop zasebnega vlagatelja, ustrezno opredelitev korporativnega upravljanja in želimo imeti zagotovljen izstop iz naložbe. Z eno družbo smo razmeroma daleč, nismo se pa še dogovorili, zato ne morem razkriti, za katero družbo gre.
Kolikšen je pričakovan donos PDP pri teh novih naložbah? Odvisno od zavarovanja, ki ga dobimo, ampak vsaj osem odstotkov. Največji interes imamo za vstopanje v obliki mezzanin kapitala.
Bi se torej zadolžili tudi za te nove naložbe? Ne želimo imeti več kakor 30 odstotkov bilančne.vsote kreditov, smo pa odprti za povečanje kapitala. To pomeni, da so naši lastniki za PDP pripravljeni tudi na iskanje zasebnih vlagateljev. Pri tem želi Kad ohraniti večinski delež. Doslej tega še kapitala nismo iskali.