Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 25. 09. 2010 Stran: 16 Foto: Aleš Černivec
Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranjska Sava sodi med večje poslovne skupine v Sloveniji, njen predsednik uprave pa naj bi ostal branik tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, ki po padcu Bineta Kordeža, upokojitvi nekdanjega direktorja Gorenjske banke Kavčiča in finančni slabitvi družbe NFD Valanta izgublja moč.
Sava je iz skromnega zasebnega podjetja Atlanta, kasneje Vulkana za izdelavo pnevmatik in gumijastih izdelkov, po nacionalizaciji leta 1946 pa preimenovanega v Savo, v devetih desetletjih prerasla v koncem s 30 družbami, 2400 zaposlenimi in več kot 170 milijoni evrov prihodkov. Po poslu stoletja, v katerem je Sava pred trinajstimi leti s prodajo dela proizvodnje pnevmatik ameriškemu koncernu Goodyear zaslužila skoraj desetkrat več, kot je sprva kazalo, je dobila finančno podlago za nakupe hotelov na Bledu, zdravilišč po Sloveniji, igrišč za golf, vlaganje v nepremičnine in delnice.
Savo je med poslovnim razcvetom vodil Janez Bohorič. V družbo, kjer je kot kemijski inženir začel poslovno kariero, se je vrnil leta 1990 z visokim političnim kapitalom dobrih zvez in poznanstev, ki jih je nabral v drugi polovici 80. let, ko je bil v tedanji Šinigojevi vladi podpredsednik za gospodarstvo. Tretji mandat vodenja Save se njemu in obema članoma uprave izteče prihodnje leto. Razburljivi poslovilni meseci so se začeli že konec lanskega leta, ko so vsi trije vstopili med upokojence, vodenje pa obdržali na podlagi posebne pogodbe, kar je spremljano s sumnicenji. Te in druge očitke sprožajo nekateri delničarji, ki jih moti vpletenost Save v Merkurjevo zgodbo o menedžerskem prevzemu. Zaradi tega posla bo Sava letos poslovala z izgubo namesto z dobjčkom, tarča očitkov pa je zato tudi Janez Bohorič.
Z njim smo se pogovarjali v torek in večji del pogovora namenili reševanju Merkurja in nalogah predsednika uprave Merkurja Bojana Knupleža. Ta vprašanja kljub nenadni smrti Bojana Knupleža ostajajo v intervjuju, tudi na Bohoričevo željo. Poklical nas je v petek navsezgodaj, po Merkurjevi objavi novice o Knupleževi smrti, in povedal, da se želi z besedami o njem v intervjuju pokloniti njegovemu spominu.
Najbolj vroča zadeva tudi za Savo kot solastnico Merkurja je njegovo reševanje pred bankrotom. Vzrok za Merkurjevo agonijo je tudi menedžerski odkup. Zakaj ste se odločili za pomoč Binetu Kordežu pri menedžerskem prevzemu Merkurja? Niste pomislili na tveganje?
Ne drži, da smo se odločili za sodelovanje pri menedžerskem odkupu Merkurja. Ta neresnica se kar naprej ponavlja v medijih. Z Merkurjem na čelu s Kordežem smo začeli sodelovati mnogo prej, preden je sploh začel razmišljati o menedžerskem prevzemu. Že leta 2006 smo mu namreč prodali našo trgovino Sava Trade, Merkur pa nam jo je plačal delno z delnicami Merkurja, delno z gotovino. Pred približno šestimi leti smo se namreč odločili, da bomo okrepili lastno trgovino Savatech Trade z nakupom družb Chemo, Astra Tehnična trgovina in Guma, Grosuplje, kar smo tudi storili, nato pa kasneje te štiri družbe združili v Sava Trade. To je bil del priprav na uresničenje projekta združevanja slovenske premazne kemijske industrije, saj smo načrtovali, da bi nam trgovina pomagala tržiti te izdelke. Ta načrt ni bil uresničen, zato smo se odločili, da tudi trgovino odprodamo.
Je bilo to v času, ko ste se z direktorjem Heliosa dogovarjali za združitev Colorja in Heliosa? Tako je. Prej smo že kupili Color in Teol, dogovarjali smo se z Belinko, pika na i pa naj bi bil nakup Heliosa. Ker so delničarji Heliosa zahtevali previsoko ceno za delnice, mi pa je nismo sprejeli, tega projekta nismo uresničili. V bistvu smo se že dogovorili, da bi vodenje združene kemijske industrije pod okriljem Save prevzel Uroš Slavinec in postal član Savine uprave. Ko smo se sami projektu odpovedali in je zaživel pod okriljem Heliosa, nam je trgovina ostajala kot breme, zato smo jo ponudili Merkurju. Merkur je ponudbo sprejel in kupil Savo Trade, pri tem pa jo kot omenjeno delno plačal tudi z delnicami Merkurja. Tako smo leta 2006 prišli do povezave z Merkurjem.
Ampak v Merkur ste vložili 40 milijonov evrov za nakup delnic, kar vam zdaj delničarji lahko očitajo kot slabo naložbo? Ne. Teh 40 milijonov smo plačali s trgovino, natančneje s prodajo družbe Sava Trade Merkurju, in tako postali lastniki 20 odstotkov delnic Merkurja.
Kako pa ste se potem zapletli v menedžerski prevzem Merkurja? Ker je bil Merkur ena od naših bolj zanimivih in obetavnih naložb, so nas Merkurjevi menedžerji, ko so pripravljali prevzem, povabili k sodelovanju v konzorciju, v katerem so že bile tudi Banka Koper, Euro Veneto, Interfin in Merfln. Ko so dali javno ponudbo za odkup delnic po 405 evrov za delnico, smo se odločili, da ostanemo v konzorciju pod pogojem, da sklenejo z nami opcijsko pogodbo, po kateri lahko kadarkoli v roku enega leta zahtevamo unovčenje naših delnic po enaki ceni, to je po 405 evrov za delnico Merkurja.
Po opcijski pogodbi bi razen 405 evrov za delnico morali prejeti še obresti. Kolikšne? Petodstotne ali višje? Dogovorjene obresti so bile višje od takratnih bančnih obresti, vendar jih za prvo leto nismo zahtevali, ker zakon tega ni dovoljeval.
Skratka, obresti iz opcijske pogodbe bi vam navrgle dodatno še 30 evrov za vsako delnico, kar bi naneslo 435 evrov na delnico? S podaljševanjem opcijske pogodbe se je cena 405 evrov za delnico povečala za obresti. Takšna je bila pogodba in za nas je bil to posel stoletja, če računamo, da nas je glede na nakupno vrednost delnica stala 160 evrov. Iz tega posla bi imeli 74 milijonov evrov dobička.
Ste verjeli, da boste zaslužili tako velik dobiček? Ja, to bi se tudi zgodilo, če ne bi vmes prišla kriza. Protitajkunski zakon, sprejet v tistem času, pa hkrati Merfinu ni dovoljeval obnavljati posojil, najetih za menedžerski odkup, in to oboje je povzročilo sedanji težak položaj v Merkurju. Ko so banke videle, da se Merflnov prevzem Merkurja zapleta, so od vodstev Merfina in Merkurja zahtevale, da prenesejo za približno 200 milijonov kreditov z Merfina na Merkur, kar je predstavljalo začetek slabitve Merkurja.
Kaj je bilo v ozadju te bančne zahteve? Banke so hotele zavarovati svoje kredite, zbale so se za svoj denar. S tem, ko je Merfin prenesel kredite na Merkur, pa ga je precej obremenil. No, pa še nekaj potez vodstva Merkurja ni bilo korektnih.
Katerih potez? Recimo prodaja nekega Merkurjevega objekta, iz česar so si potem v Merfinu izplačali dividende. Vendar pa, ko se bo ugotavljala odgovornost za vsa ta dejanja, domnevam, da Merkurjevo vodstvo ne bo ostalo samo pri določanju odgovornosti za to, da je Merkur v današnjem položaju.
Merite na banke, ki bi morale priznati svoj delež odgovornosti In krivde? Zagotovo. Kako so pravno zaščitene pred to odgovornostjo, ne vem. Vem pa, da je prenos kreditov z Merfina na Merkur znižal kapital v Merkurju, otežil njegovo poslovanje, posredno pa tudi znižal vrednost Merkurjevih delnic, s tem pa tudi naše naložbe.
Koliko pa je delnica Merkurja zdaj vredna po vaši oceni? To bo znano, ko bo objavljeno popravljeno revizijsko poročilo, kjer se bo videlo, koliko je sploh še kapitala v Merkurju. Veliko se govori o tem, dokončnih številk pa še ni. Torej, če bi bila vrednost kapitala v Merkurju še 200 milijonov evrov, potem mi od naše naložbe še ne bi imeli izgube, ne bi pa imeli pričakovanega dobička, saj je 20 odstotkov od 200-milijonske vrednosti kapitala 40 milijonov evrov, kolikor je vrednost naložbe v naših bilancah.
Pa ima Merkur še zaloge, da kaj proda? Pojdite v Merkurjeve trgovine, pa dobite odgovor: stanje je zaskrbljujoče. Police so že precej prazne, saj Merkur nima denarja za obnavljanje zalog, zato bi bilo treba čimprej sanacijsko ukrepati.
Razumljivo, saj Merkur veliko dolguje dobaviteljem, zaradi česar mu ne prodajajo več. Da, to je osnovni problem. Ko smo se v Savi na začetku maja soočili s tako situacijo v Merkurju, ko je Kordež začel prodajati trgovino Mercatorju, smo zahtevali pojasnila o tem, kaj se dogaja, in začeli odkrivati vedno nova dejstva.
In kaj vam je povedal Kordež? Da je v težavah, mi pa njemu, da bi pričakovali, da nam bo težave prej razkril in bi se z njimi lahko skupaj spopadli. Tako pa smo se soočili s položajem, zaradi katerega smo morali slabiti našo, prej zelo obetavno naložbo, kar nam je ob polletju prineslo kar izdatno izgubo.
Kordež oziroma Merfin bi vam moral na pomlad nakazati 57 milijonov evrov kupnine po opcijski pogodbi, pa jih ni. Niste takrat posumili, da je v resnih težavah? Ob naši zahtevi za izpolnitev prvega dela opcijske pogodbe za 10-odstotni delež Merkurja decembra lani nam je Kordež priznal, da Merfin svoje obveznosti do Save ne more poravnati. Ponudil je, da kupnino poravnajo v več obrokih, v roku treh let, v kar smo tudi privolili. Kordež pa je v stiski tvegal še naprej, nas pa o nadaljnjem slabšanju položaja ni obveščal. Kmalu po tem, ko je nameraval prodati Merkurjeve trgovine Mercatorju, nam je postalo jasno, da Merfin svoje obveznosti niti pod spremenjenimi pogoji ne bo mogel izpolniti. Zato smo razdrli pogodbo z Merfinom in zahtevali delnice Merkurja nazaj, pri tem pa se nismo odpovedali pravici do odškodnine za neizpolnitev opcijske pogodbe. Ocenili smo namreč, da je za nas bolje, da smo lastniki delnic Merkurja, kot da smo upnik Merfina, v katerega usodo nismo več zaupali. Tako smo danes spet skoraj 20-odstotni lastnik Merkurja.
Ampak morda je ogroženo tudi to lastništvo, če bi upniki, med njimi banke, sprejeli odločitev o razlastitvi sedanjih lastnikov. Ste pripravljeni na to? Tudi na to smo pripravljeni, vendar upamo, da se to ne bo zgodilo. Merkur namreč še ni popolnoma brez kapitala, zato podpiramo sanacijo Merkurja kot za vse udeležence v Merkurjevi zgodbi najboljšo rešitev.
Menite, da je interes določenih skupin, da se stvari v Merkurju prikažejo bolj črno, kot dejansko so, tudi zato, da bi del krivde za potapljanje Merkurja naprtili Savi in njenemu vodstvu? Savi ne more nihče naprtiti nobene krivde, ker je ni. Bolj se poskuša Savo diskreditirati tako, da je bila to slaba poslovna poteza kot pa kaj drugega.
Očitke o slabi poslovni potezi je mogoče zaznati pri delničarjih, recimo Kadu in Sodu. Kad in Sod sta nam to očitala tudi pri nekaterih drugih poslih.
Katerih? Pred junijsko skupščino Save je naš nadzorni svet prejel pismo Kada in Soda, v katerem so zahtevali posebno revizijo posamičnih poslov, in sicer odprodajo družbe Sava Trade in pridobitev lastniškega deleža v Merkurju, nakupno in prodajno opcijo za delnice Merkurja, nakup delnic Gorenjske banke ter odkup terjatev do družbe NFD Holding. Na skupščini je predsednik nadzornega sveta Save poročal o izsledkih revizije, ki je pokazala, da nepravilnosti pri poslu z Merkurjem in tudi pri drugih poslih ni bilo. Delničarji so bili s poročilom na skupščini zadovoljni. Ne moremo se znebiti vtisa, da gre tu za izvajanje pritiska tako na nadzorni svet Save kot tudi na upravo družbe. Kakšni so motivi za to, morate vprašati tiste, ki te pritiske izvajajo. Lahko gre za nezaupanje ali tudi za kaj drugega. Najbolj narobe in krivično je, da se s tem poskuša ustvariti vtis, da je zaradi posla z Merkurjem zdaj ogrožena Savina prihodnost, kar vznemirja tako naše zaposlene kot partnerje, delničarje in širšo družbeno skupnost.
Morda pa je za koga moteče to, da imate v nadzornem svetu Save še vedno prejšnja direktorja Kada in Soda, Tomaža Toplaka in Marka Pogačnika. Naj vas kar ustavim pri tem. Člani nadzornega sveta morajo po Zakonu o gospodarskih družbah in po korporacijskem pravu delovati tako, kot jim nalaga zakon, in odločati v svojem imenu, na svojo odgovornost, in so v bistvu solidarno z upravo odgovorni za vso škodo, ki bi jo lahko med njihovim mandatom utrpela Sava. To je naša sprevržena logika o tem, kdo so predstavniki katerih delničarjev ter kje in čigave interese ščitijo. Nadzorni svet mora ščititi interese družbe in ne zgolj delničarjev. Družba pa mora skrbeti za to, da so zadovoljeni interesi delničarjev, zaposlenih, poslovnih partnerjev, upnikov in ostalega okolja. Problem začetka našega kapitalizma je, da korporativno upravljanje v praksi ne deluje v skladu z zakonodajo, ki ne predvideva delegatskega načina delovanja članov nadzornega sveta.
Poglejmo nezaupanje še z drugega zornega kota, povezanega s težavami pri vašem projektu združevanja Gorenjske banke in Abanke. Direktor Kada Borut Jamnik je predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, ki je pomembna delničarka Abanke. Ker Zavarovalnica Triglav ne da zelene luči, se projekt združitve vleče že zelo dolgo. Kako razlagate to? Po vseh pravilih korporacijskega prava in upravljanja direktor Kada ne bi smel imeti s predsednikom nadzornega sveta Triglava nič, predsednik nadzornega sveta Triglava se pa ne bi smel vtikati v delo nadzornega sveta in uprave Abanke. Če me sprašujete, ali gre v tem primeru za vplivanje, ne vem, menim pa, da ga ne bi smelo biti. Če pa je, je to nekaj, kar je v nasprotju z zakonom in s principi korporacijskega upravljanja. Vendar situacijo pri tem projektu ocenjujem bolj blagohotno. Sava je lastnica delnic obeh bank, v Gorenjski banki ima 46-odstotrti delež, v Abanki pa 23,5-odstotnega, zato je na menjalno razmerje delnic manj občutljiva, kot je npr. Zavarovalnica Triglav. Očitno situacija še ni bila zrela za združitev obeh bank, vmes pa se je zgodila še kriza.
Nameravate prodati delež v Abanki? Ob tem, da še vedno verjamemo v projekt združitve obeh bank, razmišljamo tudi o tem, da bi banko prodali. Ko smo kupili naš delež v Abanki, smo se zadolžili, za kar odplačujemo kredit in obresti. Ob sedanji borzni ceni delnice Abanke, ki je podcenjena, smo morali v naši bilanci že lani slabiti tudi to naložbo v višini 24 milijonov evrov, letos pa je nismo slabili.
Se kdo zanima za nakup? Kar nekaj tujih bank, ki že delujejo v Sloveniji, je zainteresiranih za nakup.
Nadzorniki Abanke ste predlagali Mateja Narata za naslednika preminulega Aleša Žajdele na čelu banke, svet Banke Slovenije pa Naratu ne izda licence. Vidite razloge za pomisleke? To je v pristojnosti Banke Slovenije in članov njenega sveta. Gospoda Narata visoko cenim. V času, ko je delal v NLB, je bil odličen bankir. Nadzorni svet Abanke, ki je precej heterogen, ga je soglasno sprejel kot primernega kandidata za mesto predsednika uprave z odložnim pogojem, da pridobi licenco Banke Slovenije. Čudi pa me, da postopek pridobitve licence v Banki Slovenije traja tako dolgo.
Videti je, da so imele banke tudi odločilno besedo pri izbiri Bojana Knupleža za predsednika uprave Merkurja. Knuplež ni bil vaša izbira? Težko rečem, kdo ga je izbral. Podprli smo ga, ko je bil predlagan, saj smo ocenili, da bi lahko glede na dosedanje izkušnje Merkur uspešno saniral.
Mu zaupate? Seveda. Če mu ne bi zaupal, ga ne bi podprl. Je človek z veliko energije, samozavesten in komunikativen. Upam, da bo zdržal in bo uspešen, saj je to tako v interesu zaposlenih kot tudi upnikov in dobaviteljev Merkurja.
Sodelujete pri pripravi sanacijskega načrta Merkurja? Seznanjamo se s tem in zahtevamo informacije od uprave, vendar pa gospoda Knupleža ne vznemirjam več, kot je nujno potrebno.
Videti je, da ste za nekatere prijatelje dobrotnik. Tako ste iz finančnih škripcev pomagali NFD Holdingu Staneta Valanta. Najbolj razvpita tako imenovana pomoč NFD-ju je bila, da smo na predlog Nove Ljubljanske banke prevzeli kredit, ki ga je NLB dala NFD Holdingu v vrednosti 42 milijonov evrov. Sledili so časopisni naslovi »Bohorič pomaga Valantu«. Sava je takrat v bistvu pomagala tako Novi Ljubljanski banki kot NFD-ju, ki je bil zapleten v zgodbo z Istrabenzom, najbolj pa sebi. Sava je za ta odkup NFD-jevega posojila dobila dobro zavarovanje z delnicami Hotelov Bernardin, ki bi, če kredit ne bi bil vrnjen, prešli v last Save. In drugič, zaračunala je poštene obresti. To je bil posel, ki je dober za vse tri partnerje pri poslu: za NLB, za NFD in za Savo.
Vas med razcvetom menedžerskih odkupov ni nikoli zamikalo, da bi sledili zgledom? Banke so v zlatih časih ponujale denar. Točno to. V začetni evforiji prevzemanja podjetij smo razmišljali tudi o tem, vendar smo tako razmišljanje hitro opustili in nismo naredili nobene take poteze, ki bi nam lahko tako ali drugače škodovala. Zato pa zdaj nekateri iščejo, kje imamo parkirane delnice. Nimamo jih! Res pa je, da imamo z nekaterimi podjetji navzkrižno lastništvo, kar paje po naši zakonodaji dovoljeno. Tako je Sava delničarka v Merkurju, Merkur pa delničar v Savi. Tudi v NFD smo lastniško prisotni in NFD v Savi, enako velja tudi za Savo in Gorenjsko banko.
Pripisujejo vam, da ste lastniško soudeleženi v Klubu modrih, ta pa v Savi. To je seveda čista izmišljotina, ki jo nekateri kar naprej ponavljajo. Pa saj ni edina! Obtoževali so me že tudi, ampak tega se - zdaj, po spodletelem menedžerskem prevzemu Merkurja - nihče več ne spomni, da sem tihi družabnik Merfina. Da bi se šel kompromitirat s tem, da bi imel nekje skrit račun, parkirišče, da bi se šel tiho družabništvo, mi še na misel ne pride. Če ne bi imel čiste vesti, najbrž ne bi zdržal vseh teh pritiskov. Imam 706 delnic Save, ki sem jih dobil za svoj certifikat v Savi in kot nagrado od nadzornega sveta za dobro poslovanje. Nobene delnice Save nisem dokupil, niti prodal, da mi ne bi kdo očital, da se okoriščam z notranjimi informacijami.
Kakšne poslovne rezultate za Savo pričakujete letos? Polletna izguba v višini 40 milijonov evrov bo vplivala tudi na dosežen rezultat ob koncu leta. Ne glede na poslovni izid pa bomo, kot vsa leta doslej, tudi tokrat predlagali izplačilo dividend v skladu z našo dividendno politiko. To nam omogoča dovolj visok bilančni dobiček.
Skratka, delničarji vam ne bodo mogli očitati, da so bili prikrajšani za kakšen večji dobiček. Tako je.
Kakšno pa je razmerje med prihodki Save iz posameznih dejavnosti? V Savi, kjer je prek 2300 zaposlenih, glavnino prihodkov, to je približno 60 odstotkov, predstavlja gumarstvo. Tretjino prihodkov ustvari turizem, preostali del prodajnih prihodkov pa se nanaša na nepremičninske in druge dejavnosti, med njimi tudi energetiko. Ukvarjamo se z obnovljivimi-viri energije, v Srbcu v Bosni in Hercegovini imamo tudi tovarno za izdelavo briketov in peletov iz lesnih odpadkov.Pomembna dejavnost koncema Sava so tudi finančne naložbe, med katerimi sta najdragocenejši naložbi v Gorenjsko banko in Abanko. Ti predstavljata pomemben del našega premoženja.
Vrednega koliko? Vse naše premoženje je danes vredno okoli 850 milijonov evrov. Od tega je približno polovica, točneje 450 milijonov evrov finančnih naložb, 280 milijonov evrov je v zemljiščih, zgradbah in opremi naših dejavnosti, preostalih 120 milijonov evrov kratkoročnih naložb pa je v obliki zalog in terjatev.
Sava ima tudi za okrog 400 milijonov evrov dolgov, kar je precej. Kako? To ni visoka zadolženost. Vrednost kapitala je tudi po opravljeni slabitvi naložbe v Merkur še vedno skoraj 400 milijonov evrov, razmerje med kapitalom in dolgovi pa je približno pol pol. V preteklosti smo sicer imeli že 80 odstotkov kapitala in 20 odstotkov dolgov in vsak, kije takrat gledal našo bilanco, je rekel, »imate toliko denarja na kupu, dajte, investirajte«. In tako smo potem rasli. Zdaj ko je kriza, bi bilo morda bolje, če bi bilo razmerje 60 proti 40 v prid kapitala.
Letos praznujete 90 let Save. Kakšna pa bo družba čez deset let? Zanesljivo bo večja, kot je danes, bolj uspešna in drugačna. Ker se bo v teh desetih letih verjetno zgodilo marsikaj, česar danes ne moremo predvideti, se bo temu treba prilagajati. Ena od preživetvenih prednosti Save je prav prilagodljivost in tudi sposobnost spremeniti strategijo, če se ugotovi, da dotedanja pot ni več prava. Pri tem pa naša razvojna strategija ne temelji samo na prilagajanju, ampak tudi na inovativnosti, v iskanju povsem novih rešitev. Časi so tako dinamični, da strategijo preverjamo vsako leto. Ne pripravljamo več petletnih načrtov, ampak triletne. Fiksen načrt pripravljamo za eno leto, za dve leti naprej pa le oceno. Za vsak nov projekt imamo vedno pripravljen tudi izhod za primer, ko se okoliščine tako spremenijo, da ni verjetnosti za uresničitev prvotnih pričakovanj. Izhod je ponavadi prodaja. In ta način smo uporabljali že tudi v preteklosti.
Že nekaj časa kupujete lastne delnice. Zakaj? Morda zato, da vzdržujete dovolj visoko vrednost delnic, s tem pa tudi dovolj visoko vrednost jamstev za najete kredite? Če bi namreč vrednost delnic in jamstev preveč padla, bi banke zahtevale od Save dodatna jamstva. Vemo, da so Savine delnice vredne več, kot v tem času znaša vrednost njihovega tečaja na borzi. Zdaj so torej tako poceni, da se jih splača kupiti, in to je naš osnovni motiv za nakupe. Zakon nam dovoljuje, da lahko kupimo do deset odstotkov lastnih delnic. Trenutno jih imamo v naši lasti okrog pol odstotka, nakupljene delnice pa bomo ponudili v odkup zaposlenim, ker jih bodo tako lahko kupili ugodneje.
Poleg ugibanj, zakaj kupujete lastne delnice, je vznemirljivo tudi vprašanje vaše upokojitve. Ste se upokojili? Na to vprašanje, ki je popolnoma osebno, ne bom odgovarjal. Sem pa doslej, v 42 letih moje delovne dobe in šestih dokupljenih študijskih in vojaških letih, v pokojninsko blagajno vplačal že več kot milijon evrov. Glede na to je najvišja možna pokojnina, ki v Sloveniji znaša okrog 1900 evrov mesečno, na letni ravni pokrita že z 2,4-odstotno obrestno mero na to vsoto, glavnica pa pri tem ostane zavodu za pokojninsko zavarovanje.
Julija prihodnje leto se vam in obema kolegoma v upravi izteče mandat. Apetite za vaš stolček je zaznati tudi zunaj Save. Ste že izbrali naslednika? Bo to Antonija Pire, direktorica kontrolinga v Savi? Imenovanje nove uprave je v izključni pristojnosti nadzornega sveta, ki o tem odloča na predlog svoje kadrovske komisije. Zato so špekulacije o tem, koga smo izbrali za naše naslednike, odveč. Sicer pa je v Poslovni skupini Sava kar nekaj primernih kandidatov za opravljanje te odgovorne dolžnosti. Ko bo cas za to, bomo povedali, koga bo imenoval nadzorni svet Save.
Nadzorni svet mora ščititi interese družbe in ne zgolj delničarjev. Družba pa mora skrbeti za to, da so zadovoljeni interesi delničarjev, zaposlenih, poslovnih partnerjev, upnikov in ostalega okolja. Problem začetka našega kapitalizma je, da korporativno upravljanje v praksi ne deluje v skladu z zakonodajo, ki ne predvideva delegatskega načina delovanja članov nadzornega sveta.
V začetni evforiji prevzemanja podjetij smo razmišljali tudi o tem, vendar smo tako razmišljanje hitro opustili in nismo naredili nobene poteze, ki bi nam lahko tako ali drugače škodovala. Zato pa zdaj nekateri iščejo, kje imamo parkirane delnice. Nimamo jih!