Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2010 Stran: 21 Foto: Bojan Velikonja
Ljubljana - Odkar Žiga Debeljak vodi Mercator, še ni doživel tako mirne skupščine delničarjev kot včeraj. Z izjemo nekaj bolj ali manj (ne)prijetnih vprašanj malih delničarjev so ti kljub odsotnosti največjega delničarja, Skupine Pivovarno Laško, potrdili vse sklepe, ki jih je predlagal skupaj z nadzornim svetom.
Največ pozornosti javnosti je letos pritegnila nova dividendna politika, na katero je Mercator moral pristati tudi pod pritiski velikih delničarjev, menda zlasti Nove Ljubljanske banke in Abanke. Banke so namreč v zameno, da za največ dve leti ostanejo v lastništvu Mercatorja oziroma da delnic, ki so jih dobile z zasegom od družb okoli laškega imperija, ne prodajo lastniku, ki je sovražen Mercatorju, terjale bistveno višjo dividendo. In jo bodo tudi dobile, saj so delničarji potrdili - včeraj je bilo sicer na skupščini prisotnih le 56 odstotkov kapitala kar 60 odstotkov višjo dividendo od lanske. Mercator bo tako letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega.
Višina dividende (in njen vpliv na poslovanje) je med delničarji zaskrbela le predsednika društva Mali delničarji Rajka Stankoviča, vendar ga je Debeljak potolažil s pojasnilom, da Mercator ne bo imel težav zaradi izplačila tolikšne dividende, saj bo dodatno dezinvestiral poslovno nepotrebno premoženje in sprejel ukrepe za učinkovitejše upravljanje obratnih sredstev.
»Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenega dobička, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov,« je še zatrdil prvi mož Mercatorja.
Prvega moža Mercatorja Žigo Debeljaka (v sredini) sta z vprašanji mučila zlasti dva delničarja. Andraža Grahka iz KD Skladov (drugi z leve) med drugim moti, da Mercator razkriva premalo podrobnosti o svojih nakupih trgovcev na jugovzhodnih trgih, Rajka Stankovića pa letošnja dividendna politika.
Eden od tistih, ki je Debeljaka mučil s številnimi vprašanji, je bil predstavnik KD Skladov Andraž Grahek, ki ga je med drugim zmotil podatek, da je Mercator nazadnje opravil vrednotenje svojih nepremičnin ob koncu leta 2008. Zlasti se pojavlja vprašanje, ali zaradi padca cen na nepremičninskem trgu Mercator v svojih bilancah prikazuje pravo vrednost nepremičnin. Žiga Debeljak je to potrdil, hkrati pa je pojasnil, da so zaradi nadaljevanja pred leti začetega postopka priprave na monetizacijo nepremičnin (spraviti nepremičnine v denar op. av.) naročili pripravo novega vrednotenja. Skupina Mercator ima po zadnjih podatkih za kar 1,7 milijarde evrov nepremičnin. Ker po Debeljakovih besedah na dolgi rok družba ne želi biti največji nepremičninski sklad v regiji, bo delničarjem v prihodnjih dveh letih zagotovo predlagal - če se bodo seveda razmere na nepremičninskem trgu stabilizirale -, naj jih monetizirajo za okoli pol milijarde evrov, s čimer bodo dobili sveža sredstva za nadaljnji razvoj. Napovedal je še, da bo uprava ob koncu leta pripravila nov petletni finančni načrt, polletno poslovanje pa bo razkrito po seji nadzornega sveta 24. avgusta. Uprava Mercatorja sicer zatrjuje, da kljub kreditnim in valutnim tveganjem, ki so se zaradi finančne krize lani povečala, pri poslovanju nimajo nobenih težav, med drugim tudi zaradi refinanciranja posojil. Skupina Mercator za letos pričakuje 4-odstotno rast prihodkov, ki naj bi dosegli 2,75 milijarde evrov, čisti dobiček pa naj bi ostal na ravni lanskega, ko je znašal 21,1 milijona evrov.
Kovačič in Medvešek v nadzorni svet
Razprava o tem, ali je res primerno, da v nadzornem svetu Mercatorja sedita tudi predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič in predstavnik Nove Ljubljanske banke Miro Medvešek, se je pričakovano odvila tudi na skupščini. Najbolj odločno je proti takšnemu predlogu nastopil dolgoletni predsednik nadzornega sveta Petrola, zdaj pa predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miran Mejak, ki se je spraševal, kako lahko Kovačič hkrati izjavlja, da je le kratkoročni lastnik Mercatorja, ki ga namerava prodati z dobičkom, hkrati pa si prizadeva za članstvo v nadzornem svetu. Opozoril je tudi na možnost konflikta interesov, do katerega bi lahko prihajalo, ker je NKBM hkrati lastnica in posojilodajalka Mercatorja. Kljub temu je predlogu za nova nadzornika nasprotovalo le šest odstotkov na skupščini prisotnega kapitala. Uprava Mercatorja je sicer na skupščini dobila tudi pooblastilo za nakup do deset odstotkov lastnih delnic, ki bo po novem veljalo prihodnja tri leta.