Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2010 Stran: 9
Problemi elektrodistribucijskega podjetja
Prvi nadzornik Elektra Ljubljana Andrej Šušteršičje nekoliko omilil izjavo presednika uprave Andreja Ribiča Zmanjševanje števila zaposlenih ob sodelovanju vlade, sindikatov, uprave in nadzornega sveta
Ljubljana - »Elektro Ljubljana ni socialno, temveč resno elektrodistnbucijsko podjetje, v katerem pa je glede na razmere nujna reorganizacija. Seveda ob sodelovanju vlade, sindikatov, uprave in tudi nadzornega sveta,« je ostro izjavo predsednika uprave Elektra Ljubljana Andreja Ribiča, da ima družba glede na razmere odločno preveč zaposlenih, omilil predsednik nadzornega sveta družbe Andrej Šušteršič.
Andrej Šušteršič je dejal, da v Elektru Ljubljana na nobenem področju ni 400 ljudi preveč, poleg tega so v sprejetem poslovnem načrtu predvideli, da bodo število zaposlenih letos spravili pod tisoč, ne pa na 600. »Tega se bomo držali. Če pa bodo možnosti zmanjšanja zaposlenih, zaradi prihajajočega novega pokojninskega zakona in želje po upokojevanju delavcev, pa lahko število še zmanjšamo, vsekakor pa bo sleherni korak skrbno premišljen,« je povedal Šušteršič.
Manj naložb, zato manj dela za zaposlene
Takoj pa je dodal, da so razmere resne. Zaradi finančnih težav je Elektro Ljubljana moral dodobra oklestiti naložbe, saj je zadolženost podjetja velika, odplačevanje preteklih posojil pa ogroža tekoče likvidnostno poslovanje podjetja. Zmanjšanje naložb pomeni, da določeni ljudje nimajo dela, zato nadzorni svet od uprave pričakuje, da bodo začasno prerazporejeni na tista delovna mesta, kjer bi lahko podjetju prinesla dodano vrednost, v skrajnem primeru pa bi jih lahko posodili podjetjem, ki izvajajo na trgu sorodne investicije oziroma vzdrževanja. »Od uprave pričakujemo, da se večina del opravlja znotraj podjetja z lastnim kadrom, in ne z zunanjimi izvajalci,« je povedal Šušteršič.
Vesel je skrbnega pregleda poslovanja, ki kaže, kaj je treba v Elektru Ljubljana dejansko storiti. »Ne moremo dopustiti, da se denar pretaka iz omrežninskega dela na področja, ki so tržna in od katerih se pričakuje, da bodo poslovala z dobičkom. Na podlagi skrbnih pregledov bi morali sesti za skupno mizo tako predstavniki vlade, mali delničarji, predstavniki agencije za energijo, sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, uprav in nadzornih svetov distribucij ter sindikati,« je povedal Šušteršič.
Po njegovih besedah je treba najti primeren model reorganizacije, Andrej Šušteršič ki bo zagotavljal zanesljivo dobavo elektrike po primerni ceni. Ta mora zagotavljati vzdrževanje omrežja, nove naložbe in delavcem delo za primerno plačilo. Tudi slovensko gospodarstvo mora dobiti primerno ceno in storitve, ki bodo zagotavljale konkurenčnost na evropskem in svetovnem trgu. Zdaj namreč zaradi finančnih težav grozi zaviranje načrtov podjetij.
Grožnje s stavko bi poslabšale položaj
»Država mora uvesti evropske predpise, sindikati pa morajo razumeti, da tako, kot je, ne gre več in da grožnje s stavko lahko zadeve samo poslabšajo. Nočemo, da bi elektrodistribucija postala enak problem, kot ga imamo na Slovenskih železnicah, zato je reorganizacija nujna in jo je treba začeti čim prej,« je pojasnil Šušteršič. V vsakem primeru pa to pomeni prestrukturiranje tudi pri kadrih, zlasti na področjih, ki danes delajo tržno in namesto dobička izkazujejo izgubo.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je dodatno pojasnil, da jih je v družbi trenutno preveč glede na zagotovljene finančne vire. Prvi vzrok za take razmere je podaljšanje regulativnega okvira, veljavnega v letu 2008, tudi za leti 2009 in 2010, ter tako nespremenjena izhodišča pri določanju upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja, kar posledično pomeni prenizko priznane stroške. Drugi je neupoštevanje načrta razvoja distribucijskega omrežja od leta 2009 do 2018, ki je dobil soglasje ministrstva za gospodarstvo in predvideva 65 milijonov evrov za naložbe, a so dobili le 24 milijonov evrov. Tretji vzrok je vsako leto večji delež priznanih sredstev, ki ga SODO zadrži za lastno delovanje, s hkratnim povečevanjem obsega del, ki jih zanj izvaja Elektro Ljubljana.
Razmere res niso rožnate, kar je, kot smo neuradno izvedeli, pokazal tudi skrbni pregled družbe. Elektro Ljubljana je z naložbami v prejšnjih letih za 58 milijonov evrov presegel mejo, ki jo še dovoljujeta dobiček in amortizacija. Zato so se morali zdaj odločiti za drugačen pristop in oklestiti naložbe. Letos bi po načrtu morali v naložbe vložiti 70 milijonov evrov. Elektro Ljubljana bi bil brez dolgov sposoben vložiti od 50 do 55 milijonov evrov, dejansko pa so morali načrt skrčiti na 24 milijonov evrov. V skrbnem pregledu je menda obdelano tudi to, pri čemer je dodan podatek, da bi potrebovali precej manj ljudi.