Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 01. 06. 2010 Stran: 25
Ljubljana - Predsednik uprave Centralne klirinško depotne družbe KDD Boris Tomaž Šnuderl, nekdanji član uprave Istrabenza Srečko Kenda in predsednik uprave novogoriškega holdinga Vipa Borut Kuharič se preko različnih podjetij vse bolj krepijo v lastništvu KDD in prevzemajo lastniški nadzor nad družbo, trdijo naši viri. Po neuradnih informacijah naj bi omenjena trojica preko več tretjih družb obvladovala že okoli polovico vseh delnic KDD, samo letos pa je lastnika zamenjalo že okoli 20 odstotkov družbe.
»To je neumnost. O tem ne vem nič, moje finančno stanje mi ne dovoljuje, da bi izvedel prevzem,« je naše informacije »kategorično in izrecno« zanikal Šnuderl in zatrdil, da ni povezan niti s skrivnostno luksemburško družbo Nebis holding niti s celovško Zvezo bank, ki obvladujeta skupno 17,5 odstotka KDD. »V lasti nimam nobene delnice KDD,« nam je včeraj dejal Kuharič (njegova soproga Neva Kuharič je na KDD zaposlena kot svetovalka predsednika uprave) in dodal, da niti osebno niti preko Vipe ali Vipe Holding ne namerava prevzeti KDD. »Dajte no, Kuhariča nisem videl že 300 let,« je bil kratek Kenda.
S spremembo tarif do zagotovljenih prihodkov
Prav Kenda naj bi po naših informacijah Šnuderla že pred časom tudi navdušil za prevzem KDD, ki si je lani s spremembo tarif zagotovil okoli dva milijona evrovprihodkovna letni ravni, ne glede na dogajanje in promet na borzi.
Čeprav se je promet na Ljubljanski borzi lani zmanjšal kar za polovico, na neorganiziranem trgu je bil padec še višji, se je to na prihodkih KDD pokazalo le v manjši meri. Prihodki KDD so se namreč lani znižali le za pet odstotkov na 7,2 milijona evrov, medtem ko so se borzne hiše soočale z nekajkrat višjim padcem prihodkov. Letno poročilo KDD razkriva, da so padec prihodkov preprečila predvsem nadomestila za vzdrževanje stanj na trgovalnih računih, ki so jih na KDD uvedli šele v začetku minulega leta. Ta nadomestila, ki so sprožila buren odziv predvsem malih vlagateljev, ki so nepričakovano dobili položnice borznih hiš za nenaročene storitve, so lani prispevala več kot četrtino vseh prihodkov KDD oziroma skoraj dva milijona evrov.
Tako ne preseneča, da je KDD lani ustvaril kar 770.000 evrov čistega dobička oziroma le slabo četrtino manj kot leto pred tem. Delničarjem bodo v KDD predvidoma izplačali skoraj polovico lanskega dobička, saj naj bi po predlogu uprave in nadzornega sveta za dividende namenili 390.000 evrov.
Spremembe lastništva na vidiku
V zadnjem letu dni se je spremenila že okoli tretjina lastništva KDD, saj so iz lastništva izstopili Abanka Vipa, CBH, Factor banka, Nova KBM, SKB, Poteza in nekateri manjši lastniki, njihove delnice so pretežno odkupili italijanski finančni holding KB 1909, Jadran Sežana (Kenda je menedžerjem Jadrana Sežane pomagal izvesti prevzem), družbe iz Skupine Interfin, luksemburška družba Nebis Holding ter investitor, ki se skriva za celovško Zvezo bank.
Večje spremembe v lastništvu so še na vidiku. Šnuderl bo namreč na skupščini iskal soglasje delničarjev za zmanjšanje osnovnega kapitala za do kar 24,8 odstotka. »Vprašanje je, ali bo ta sklep izglasovan,« nam je dejal Šnuderl in dodal, da so se za zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic odločili, ker želijo delničarjem, ki ne želijo biti dolgoročni lastniki, omogočiti izstop iz lastništva.
»Če bo predlog sprejet, bosta uprava in nadzorni svet delničarjem poslala ponudbo za odkup delnic, na podlagi odzivov delničarjev bomo nato določili odkupno ceno,« pojasnjuje Šnuderl. KDD sicer večjih finančnih težav z odkupom lastnih delnic ne bi smel imeti. Konec decembra lani je imel namreč ob 9,4 milijona evrov kapitala le nekaj več kot 200.000 evrovposlovnih obveznosti, posojil sploh ni imel najetih.
Šnuderl za vodenje KDD dobi skoraj 300.000 evrov bruto na leto
Čeprav KDD, ki je bil ustanovljen leta 1995, z okoli 60 zaposlenimi sodi med srednje velike družbe, njegova dvočlanska uprava po višini prejemkov sodi v sam slovenski vrh. V zadnjih letih se prejemki uprave KDD gibljejo med 430.000 in 608.000 evri bruto, lani pa je Šnuderl za svoje delo prejel 293.000 evrov bruto prejemkov (257.000 evrov oziroma skoraj 21.500 evrov na mesec so znašali zgolj fiksni prejemki). Sodeč po teh podatkih bi se Šnuderl uvrstil med najbolje plačanih 15 slovenskih menedžerjev v letu 2009 oziroma še nekoliko višje, če bi upoštevali le fiksni del prejemkov. Dosti nižje se ne bi uvrstil niti član uprave Davor Pavič, ki je lani prejel 222.000 evrov bruto.
Medtem ko sta imela člana uprave KDD lani 15 odstotkov nižje prejemke kot v letu pred tem, so se prejemki sedemčlanskega nadzornega sveta (letos naj bi njihovo število znižali na pet) znižali za več kot trikrat, na 36.500 evrov. Na lanski skupščini so namreč delničarji prejemke nadzornikov uskladili s priporočili vlade. Toda že v kratkem si lahko nadzorniki obetajo izplačilo »izostalih« prejemkov. Delničarji bodo namreč na skupščini 9. junija odločali o razveljavitvi tega sklepa in izplačilu okoli 50.000 evrov izpadlih plačil članom nadzornega sveta. »Eden od delničarjev je na lanski skupščini napačno izrazil svojo voljo ter nam to kasneje tudi sporočil,« predlog za razveljavitev sklepa, ki je znižal prejemke nadzornikom KDD, pojasnjuje Šnuderl. Na vprašanje, kateri delničar se je »zmotil« pri glasovanju, Šnuderl ni želel odgovoriti. Predsednik uprave KDD Boris Tomaž Šnuderl (na fotografiji), prvi mož Vipe Holdinga Borut Kuharic in nekdanji član uprave Istrabenza Srečko Kenda po naših informacijah obvladujejo že okoli polovico lastništva KDD in načrtujejo dokončni prevzem družbe, kar pa ti zanikajo.