Kreditov za 170 milijonov več
Nadzorniki so se v sredo seznanili s potekom povezovanja Abanke in Gorenjske banke, ki se le počasi premika. Upravi so naložili, naj lastnikom, ki so lani julija podpisali pismo o nameri združevanja, predlaga nadaljnje postopke združevanja, na delničarjih pa je, ali se bodo odločili za poglobljen skrbni pregled. "Če bi se banki, ki sta zelo komplementarni, združili, bi z 12-odstotnim tržnim deležem dobili drugo največjo banko, ki bi imela 20 odstotkov bančnega kapitala Slovenije, najvišjo kapitalsko ustreznost in najboljšo stroškovno učinkovitost med slovenskimi bankami. Do združitve še ni prišlo, ker imajo delničarji na to različne poglede," je dejal Aleš Žajdela in poudaril, da za Abanko ne velja očitek, da banke sedijo na denarju. "Lani je bila Abanka največji kreditodajalec gospodarstvu in prebivalstvu. Skupaj smo povečali obseg kreditiranja za 170 milijonov evrov (6-odstotna rast), od tega gospodarstvu za 127 milijonov evrov. To je več kot katerakoli druga banka, celo več kot SID banka," je povedal Žajdela. Samo ena banka je lani povečala kreditiranje za več kot 100 milijonov evrov, tri so povečale kreditiranje za 50 milijonov evrov, pet pa jih je kreditiranje zmanjšalo. Zato je neto prirast kreditov lani znašal le 400 milijonov evrov ali 1,2 odstotka.
Abanka je ob koncu leta 2009 dosegla 4,51 milijarde evrov bilančne vsote, povečala se je za 18 odstotkov glede na konec leta 2008 in dosegla 8,8-odstotni tržni delež. Aleš Žajdela je minuli petletni mandat preletel s številkami: v letu 2005 je imela Abanka 2,5 milijarde evrov bilančne vsote, v prvih mesecih po njegovem prihodu na čelo banke je ta padala in uprava je prehodila celotno Slovenijo, da je komitente prepričala za nadaljnje sodelovanje. V minulih petih letih je imela banka 155 milijonov evrov dobička in za okoli 100 milijonov evrov slabitev.
Pri gradbeništvu ni kritične izpostavljenosti
Dobiček pred davki je ob koncu leta 2009 znašal 29 milijonov evrov, po davkih pa 22,9 milijona evrov. Donos na kapital je bil 8,33 odstotka, kapitalska ustreznost pa 12,2-odstotna. Banka je zaradi slabšanja kreditnega portfelja naredila za 30 milijonov evrov slabitev. Žajdela je povedal, da banka ni kritično izpostavljena do gradbenega sektorja, saj so kreditne pogoje zaostrovali že od leta 2007, pri gradbincih pa imajo več kot polovico garancij in manj kot polovico kreditov.
V Abanki so krizo zaznali že leta 2007, do začetka leta 2008 so pripravili dokapitalizacijo in poskrbeli za velike likvidnostne rezerve. Leta 2009 so pri skupini tujih bank najeli 80 milijonov evrov sindiciranega posojila, septembra pa so izdali za 500 milijonov evrov obveznic z državnim jamstvom. Če ne bo spremenjen zakon o davčnem postopku, ki predvideva 20-odstotno obdavčitev obresti od obveznic, bo to za Abanko pomenilo na leto od 1 do 1,5 milijona evrov dodatnih stroškov. Posrednih učinkov zaradi negotovosti tujih investitorjev pa sploh ni mogoče oceniti, je povedal Aleš Žajdela, ki je državno jamstveno shemo za odpravo kreditnega krča ugodno ocenil, saj je Abanka doslej izkoristila celotno dodeljeno kvoto in podjetjem plasirala za 179 milijonov evrov kreditov ali 33 odstotkov vseh dodeljenih kreditov v okviru jamstvene sheme.