Medij: Delo - FT Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12
Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.
Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.
Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.
Če bodo signali sodišč v teh primerih pozitivni, si lahko odvetniška stroka obeta nov vir zaslužka. Vse, kar bodo potrebovali, bodo ustrezno izvedene revizije poslovanja na podlagi sklepa skupščin, kar pomeni, da morajo to podpreti tudi delničarji. Doslej se je pri tem pogosto ustavilo, saj mali delničarji preprosto niso imeli moči. Danes je škoda mogoče le prevelika, da bi jo spregledali tudi veliki delničarji.
Seveda to ne pomeni, da je bitka dobljena. Sodna praksa na tem področju je skromna. Že pogled na postopke okoli dokazovanja notranjih informacij, s katerimi naj bi se okoristili menedžerji, kaže, da je zakon eno, praksa pa drugo.
Za razliko od procesov na Hrvaškem, kjer lahko trenutno spremljamo preverjanje odgovornosti nekdanje uprave Podravke, ki se ji očita sodelovanje pri nezakonitem poskusu privatizacije. Toda Hrvati so vse osumljene spravili za rešetke, da bi preprečili vpliv na priče ter potek postopka. Tako je nekdanji predsednik uprave v zaporu že skoraj tri mesece. Ali to sovpada z bojem proti korupciji, ki ga želi Hrvaška prikazati EU, ali pa v sklop političnega obračunavanja, je seveda odprto vprašanje, toda dejstvo je da so ukrepi navidezno bistveno bolj odločni.