Medij: N1-Forbes Avtorji: Andreja Lončar Teme: obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 27. februarja 2024 Vir: TUKAJ
Vlada je pol leta po koncu javne obravnave sprejela novi zakon o sodnem varstvu razlaščencev v bančni sanaciji. Od te je minilo že deset let, rešitev pa pričakujejo tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Decembra je minilo deset let od razlastitve delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je država reševala zabredle banke. Takrat je, spomnimo, več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.
Razlaščenci se od takrat borijo za odškodnino. Da bi morali imeti možnost pritožbe in zahtevka za odškodnino, pa je dvakrat potrdilo tudi sodišče. Najprej je ustavno sodišče jeseni 2016 državnemu zboru naložilo, da bi moral do maja 2017 odpraviti neustavnost 350.a člena zakona o bančništvu (ZBan-1) in urediti učinkovito sodno varstvo za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Septembra 2021 pa je kršitve ugotovilo še Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) – šlo je za tako imenovano zadevo Pintar – in slovenski državi naložilo odpravo kršitev, česar pa Slovenija do danes ni naredila. ESČP nam je v preteklosti že predlagalo poravnalno shemo.
Opomnik ESČP
Vlade so sicer poskušale sprejeti zakon o sodnem varstvu razlaščencev, a neuspešno. Februarja lani je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu imetnikov podrejenega dolga, ki je bil sprejet oktobra 2019, v času vlade Marjana Šarca. Od takrat aktualna vlada pripravlja novega.
Predlog je bil v javni razpravi poleti lani, a se potem ni zgodilo nič do prejšnjega tedna, ko je vlada predlog zakona potrdila na seji in ga poslala v odločanje parlamentu.
Na ministrstvu neuradno povedo, da so po javni razpravi pol leta presojali pripombe iz javne razprave in popravljali zakon, ki je s tehničnega vidika zelo zahteven. Po naših informacijah pa je bil razlog za nenaden premik tudi sporočilo iz Strasbourga. ESČP je namreč poizvedovala o tem, ali je vlada naredila kakšen korak naprej. To nam potrdi vir na finančnem ministrstvu: “ESČP je poslal dopis, ki se nanaša na več postopkov, v katerih pritožniki Sloveniji očitajo neučinkovito sodno varstvo.”
Za kaj gre? ESČP je pravnomočno odločilo v zadevi Pintar in Sloveniji naložilo odpravo kršitev konvencije o človekovih pravicah v delu, ki se nanaša na sodno varstvo. Zdaj pa ima ESČP vsaj še en odprt primer, zato je sodišče Slovenijo znova vprašalo, ali je kršitve odpravila. Če se izkaže, da jih ni, bo verjetno znova razsodilo v prid tožnika. Slovenija je sodišču obljubljala, da bo nov zakon sprejela do konca leta 2023, kar pa se ni zgodilo.
Vlada želi v Strasbourg poslati odgovor, v katerem bi navedla, da je Slovenija ravno sprejela zakon, zato na ministrstvu upajo, da bo ta sprejet v roku meseca ali dveh.
Oba zakona pišejo isti ljudje
Vir blizu razlaščencev, med katerimi vlada močno mnenje, da v državni upravi ni prave motivacije za ureditev problematike, opozori, da zakon o sodnem varstvu nastaja v direktoratu za finančni sistem, kjer je pred desetletjem nastajala tudi zakonodajna podlaga za samo sanaciji. Direktorat je takrat vodila Urška Cvelbar, vodi ga tudi danes. Cvelbar vodi tudi delovno skupino za pripravo zakonov.
Ljudje, ki so pred desetletjem pisali zakon, ki je kasneje padel na ustavnem sodišču, torej zdaj pišejo tudi zakon, s katerim te pomanjkljivosti odpravljamo.
Vir z ministrstva potrdi, a na pomislek, ali ne gre za konflikt interesa, odgovori, da se zakonodaja piše v delovnih skupinah in da o vsebini nikoli ne odloča samo ena oseba. Na koncu pa predlog vedno potrjujeta vlada in državni zbor, doda.
Po novem predlogu bi morebitne odškodnine izplačevala država iz proračuna. Država pa bi lahko nato znesek terjala od Banke Slovenije, če se izkaže, da je bilo oškodovanje razlaščencev posledica neskrbnega ravnanja.