Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščeni vlagatelji bi se najraje zunajsodno poravnali.
Te dni mineva deset let od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev. Te še vedno nimajo, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice v tem času presodilo, da je šlo za kršenje pravice do uživanja premoženja. Edini sprejeti zakon, ki je odškodninsko tožbo omogočil, je ustavno sodišče letos razveljavilo, ministrstvo za finance pa novega še pripravlja. Razlaščeni vlagatelji, naveličani čakanja, se zavzemajo za zunajsodno poravnavo, saj je po vsem tem času jasno, da bodo morebitne odškodninske tožbe dolgotrajne in drage. Cel članek lahko preberete v Časniku Delo: Po desetih letih še brez možnosti tožbe
Ljubljana 15.12.2023
Izjava predsednika Društva MDS za časnik Delo dne 15.12.2023
Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.
Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič
Društvo MDS poslal svoj predlog na MF
V Društvu MDS smo dne 24.10.2023 Ministrstvu za finance odgovorili na njihov dopis številka: IPP 007-283/2023 z dne 09.10.2023 vezano za že 3 poskus predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in smo zapisali, da ugotavljamo določen napredek, a menimo, da je predviden postopek dolgotrajen in drag, ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako smo mnenja, da bi moral zakon pisati Ministrstvo za pravosodje, ki v te postopke »izbrisa« ni bilo vključeno. Če se malce pošalimo je to enako kot bi dali obsojenemu za kaznivo dejanje npr. za gospodarski kriminal možnost popravljati kazenski zakonik na osnovi katerega je bil obsojen in bi svoje dejanje s pomočjo pravnikov uspešno v spremembi zakona spremenil v prekršek.«
V vednost smo to poslali tudi Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za pravosodje in Državnemu odvetništvu
Ljubljana, 24.10.2023
Zakonski predlog rešitve Društva MDS
V Društvu MDS smo poslali izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti,
Izvedba po predlogu MDS
Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.
Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 80 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.