Medij: STA Avtorji: STA Teme: mali delničarji Datum: Torek, 07. marec 2023
Ljubljana, 07. marca (STA) - Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. "Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva," je opozoril po razveljavitvi zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah.
V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: "Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Spomnili so, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. "Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi," so prepričani v MDS.
Ustavno sodišče je danes sporočilo, da je razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V Društvu MDS so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče."
Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.
Po njihovem tudi ne drži razlog ustavnega sodišča za nepriznanje stranske udeležbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca, ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni. Obrazložitev, da bo sodišče posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, pa se jim zdi irelevantna, saj dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.
Pohvalili so ločeno pritrdilno mnenje sodnika Rajka Kneza, ki je opozoril, da se je ustavno sodišče ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo sodnega varstva. Opozoril je tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišče, ki je decembra 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna, so Knezovo mnenje povzeli v Društvu MDS.
Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017. DZ ga je sprejel konec leta 2019, a ga je ustavno sodišče naprej zadržalo, sedaj pa razveljavilo.
V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V Društvu MDS so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.