Medij: MMC TVSLO Avtorji: A. S., Al. Ma.Teme: mali delničarji Datum: Torek, 13. september 2022 VIR OBJAVE: Tukaj
Kakšno odgovornost nosi Banka Slovenije?
Sodišče EU-ja je odločilo, da je zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. O tem so odločali na predlog slovenskega ustavnega sodišča.
"Današnja sodba pritrjuje našim dosedanjim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ob tem pa dodajamo, da je zato nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali v slovenski centralni banki.
Sodišče EU-ja je v sodbi navedlo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov, le če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom in da za ta namen ne sme čezmerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon.
Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona. Meni namreč, da zakon s tem, ko bi ji naložil financiranje odškodnin razlaščencem iz sredstev centralne banke, krši prepoved monetarnega financiranja. Ne strinja se z določbo, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, da ji je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala, ter da bi se odškodnine poplačale iz njenih prihodnjih dobičkov in iz že oblikovanih splošnih rezerv, saj bi se s tem poseglo v njeno finančno neodvisnost.
Ustavno sodišče je marca 2020 do končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona in se sredi lanskega januarja odločilo, da se z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU-ja.
Banka Slovenije je namreč po zakonu o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).
Kaj prepoveduje pogodba o delovanju EU-ja?
Ustavno sodišče je zanimalo, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema – če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki je jo bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki so delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.
Sodišče EU-ja je vprašalo tudi, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo.
Ministrstvo za finance za vzpostavitev sodnega postopka
Ne glede na sodbo je treba glede odločitve o ustavnosti zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank počakati na končno odločitev ustavnega sodišča, a ne glede na to je treba čim prej zagotoviti postopek bolj učinkovitega sodnega varstva, v odzivu pravi finančno ministrstvo.
Dodali so, da je pri tem njihovo vodilo oblikovati rešitve, "na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene tudi s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".
Sodišče EU-ja je, kot so sporočili iz Banke Slovenije, v sodbi izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le v primeru, da je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot vse to določa zakon.
Glede vprašanja o zaupnosti bančnih podatkov pa je Sodišče EU-ja, kot navaja ministrstvo za finance, presodilo v prid veljavni rešitvi v zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Odločilo je namreč, da pri izrednih ukrepih, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014 in v zvezi s katerimi so bile uporabljene informacije in dokumenti, ki so v obravnavanem primeru sporni, ne gre za nadzorne ukrepe, ampak za reorganizacijske ukrepe, ki jih je sprejela Banka Slovenije v svoji (vzporedni) funkciji kot organ za reševanje, navaja ministrstvo.
Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki je presodilo, da je poznavanje okoliščin in razlogov, na podlagi katerih je prišlo do posega v lastninsko pravico oškodovancev, potrebno, da lahko slednji vložijo pravno sredstvo zoper ta poseg, s tega vidika pa so odločilne zlasti informacije v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive, še dodaja ministrstvo.
Banka Slovenije je za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, angažirala skupino strokovnjakov, ki je lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država, o višini zneskov pa bi presojal poseben organ.
Mali delničarji vlado pozivajo k rešitvi
V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) zdaj vlado k iskanju pravične zunajsodne poravnave. "Vlado Roberta Goloba pozivamo, da pred deveto obletnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev," so zapisali.
S tem je pritrdilo nam, ki trdimo, da če bi banke šle v virtualni stečaj, virtualna stečajna masa ni bila enaka nič, torej bi razlaščeni delničarji in podrejeni obvezničarji dobili več kot nič.
Rajko Stanković (MDS) za TV Slovenija
Sodba Sodišča EU-ja potrjuje, da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in ministrstvom za finance oziroma državo. "Sodba kot žebelj v krsto zakona kot povsem neustreznega za razrešitev problematike bančnih oškodovancev pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so prepričani.
Sodba Sodišča EU-ja po njihovih navedbah dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj so bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti tudi, če bi Banka Slovenije ravnala skrbno in bi, denimo, neskrbno ravnal kdo drug, na primer cenilci.
"Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za izbrisano premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč le od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti oz. izbrisati," so poudarili.
Po njihovih izračunih zamudne obresti zaradi še vedno nerešenega vprašanja na današnji dan v skladu z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.