Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: mali delničarji Datum: Petek, 8 julij 2022 2022 Stran: 10
Skupščina delničarjev Prodaja v Rusiji večja kot lani, v Ukrajini upadla zgolj za odstotek
Po stresnem prvem polletju bo Krka, kot kaže, letos celo presegla zastavljene cilje. Skupina je v prvem četrtletju čisti dobiček povečala za tretjino, čeprav sta Rusija in Ukrajina med tremi najpomembnejšimi trgi farmacevta. Pravzaprav je višji čisti dobiček tudi posledica dogodkov, ki jih je sprožila vojna.
Ta je namreč zvišala cene energentov, kar pa je močno zvišalo vrednost ruskega rublja. Njegova vrednost se je ob izbruhu vojne sesedla, toda ker sankcije večinoma še ne zajemajo energentov, si je rubelj hitro opomogel in konec polletja celo dosegel najvišjo vrednost po letu 2014. Posledično je Krka velik del dobička ustvarila v finančnem delu.
V prvem polletju je čisti dobiček povečala za tretjino, na 236,2 milijona evrov. Vpliv vojne se vidi predvsem v dobičku iz poslovanja, ki je 31 odstotkov manjši kot v istem lanskem obdobju in znaša 139,2 milijona evrov. Krka upad pojasnjuje z nabavo zalog v Rusiji. Dolenjski farmacevt je v svoji ruski tovarni povečal zaloge surovin, materiala, polizdelkov in tudi izdelkov, potrebnih za daljše obdobje nemotenega poslovanja v državi, ki je gospodarsko in poslovno vse bolj izolirana. Ob rezultatih, prilagojenih za nabavo surovin, je polletni dobiček iz poslovanja osem odstotkov višji kot v istem lanskem obdobju. V Krki še pojasnjujejo, da se bo učinek zalog uravnotežil do konca leta.
Vseeno pa je poslovanje farmacevta v prvem polletju zaznamovala vrednost rublja. Krka je ustvarila 123 milijonov evrov dobička iz financiranja, od tega je 116 milijonov evrov posledica tečajnih razlik, predvsem rasti vrednosti rublja. Toda predsednik uprave Jože Colarič ob tem opozarja ne veliko izpostavljenost v rubljih, ki ima lahko v drugem polletju negativen vpliv. Se bo pa ta učinek uravnotežil v poslovnem delu, potem ko se bo zmanjšal učinek nabave dodatnih zalog. Vseeno je treba opozoriti, da je gibanje vrednosti rublja v drugi polovici leta izjemno nepredvidljivo. Konec leta bodo namreč sankcije EU razširjene tudi na nabavo nafte in naftnih izdelkov. Morebitno znižanje cen energentov bi učinek gospodarskih sankcij proti Rusiji še povečalo. Krka letos načrtuje okoli 300 milijonov evrov čistega dobička, ki bo po Colaričevi oceni tudi dosežen. Po dobrem polletju Colarič opozarja, da je za zvišanje načrtov prezgodaj, saj so razmere na ključnih trgih zelo negotove.
Prodaja brez opaznega vpliva vojne
Krka je v prvem polletju prihodke od prodaje povečala za šest odstotkov, na 853,4 milijona evrov. Najpomembnejša regija farmacevta ostaja vzhodna Evropa, ki zajema Ukrajino in Rusijo. Kljub vojni so se prihodki od prodaje na tem območju povečali za štiri odstotke, na 288 milijonov evrov. V Rusiji se je prodaja v evrih povečala za tri odstotke, v Ukrajini pa se je zmanjšala zgolj za odstotek. Colarič je na skupščini delničarjem pojasnil, da se prilagajajo dnevnim razmeram na teh dveh trgih. V zahodni Evropi se je prodaja povečala za šest odstotkov, enako v srednji Evropi, v jugovzhodni pa je v prvem polletju štiri odstotke večja kot v istem lanskem obdobju. V Sloveniji in tudi na trgih zunaj Evrope se je prodaja v prvem polletju povečala za 18 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani.
Po posameznih skupinah izdelkov je Krka v prvem polletju prodala za 709 milijonov evrov zdravil na recept, kar je tri odstotke več kot v istem lanskem obdobju. Za kar 31 odstotkov je poskočila prodaja zdravil brez recepta, ki je dosegla 78 milijonov evrov. Za pet odstotkov se je povečala prodaja veterinarskih izdelkov, dosegla je 47 milijonov evrov. Prihodki Krkinih zdravilišč so po izhodu iz epidemije letos kar 46 odstotkov višji kot v istem obdobju lani in znašajo 19 milijonov evrov.
Jamnik novi stari nadzornik
Krka bo delničarjem v drugi polovici meseca izplačala 5,63 evra dividende. Delničarji so skoraj soglasno potrdili predlog družbe. Jože Colarič je ob tem pripomnil, da se je število delničarjev letos povečalo za okoli odstotek, pri čemer se povečuje predvsem število malih delničarjev iz Slovenije. Še pet let bo nadzornik družbe tudi predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik in do leta 2024 bo poslovanje družbe revidiral KPMG. Podobno kot še na nekaterih drugih skupščinah pa je država glasovala proti politiki prejemkov uprave in nadzornega sveta, zato sklep ni bil sprejet. Potrditev politike prejemkov je sicer zgolj administrativne narave. Delničarji bodo prejeli 5,63 evra dividende na delnico.