Kdo med ministri je imel pripombe na predlog Žugljevega imenovanja (in kakšne so bile - vsebinske ali tehnične), nam včeraj ni uspelo izvedeti, po molku vseh vpletenih sodeč pa postaja primer Žugelj predvsem političen. Iz urada vlade za komuniciranje so sporočili le, da je točka o tem preložena na četrtkovo sejo vlade, včeraj pa je predlog romal tudi na komisijo za administrativne zadeve in imenovanja.
Tudi če bo vlada prisluhnila mnenju strokovnega sveta ATVP kot neodvisnega organa in Žuglja imenovala za vršilca dolžnosti agencije, se pri tem postavlja kar nekaj vprašanj. Glavno je, ali Žugelj za funkcijo vršilca dolžnosti sploh izpolnjuje pogoje. Po zakonu o javnih agencijah mora kandidat za vršilca dolžnosti ATVP namreč izpolnjevati enake pogoje, kot jih zahteva zakon za imenovanje direktorja, znano pa je, da je Žuglja z ATVP odnesel prav dvom o izpolnjevanju zakonskih pogojev. Spomnimo: Damjan Žugelj je bil na čelo ATVP imenovan za časa Janševe vlade aprila 2008, vendar je upravno sodišče že nekaj mesecev pozneje, lani poleti, Žugljevo imenovanje razveljavilo. Presojo imenovanja je dosegel nekdanji Žugljev protikandidat Urh Bahovec, ki je na upravno sodišče vložil dve tožbi. S prvo je dokazoval, da Žugelj (pred tem direktor Uradnega lista RS) ni izpolnjeval razpisnega pogoja desetin let delovnih izkušenj, saj je v svoji kandidaturi med izkušnje štel tudi študentsko delo. Z drugo pa je nasprotoval odločitvi vlade o imenovanju Žuglja na položaj prvega moža ATVP.
Ker je zakonodaja prav tako stroga tudi pri pogojih za vršilca dolžnosti, to poenostavljeno pomeni, da bi moral imeti Žugelj na dan imenovanja za vršilca dolžnosti ATVP deset let delovnih izkušenj. Drugo vprašanje pa je, ali se med te izkušnje lahko uvršča Žugljev mandat na čelu ATVP od aprila lani do četrtkove razrešitve. Tudi to vprašanje se postavlja glede na sodbo upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da Žugelj ni bil pravilno imenovan na mesto direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Mimogrede, upravno sodišče je Žugljevo imenovanje na čelo ATVP razveljavilo že lani, vendar je Janševa vlada avgusta lani Žuglja znova imenovala na to funkcijo.
Vse kaže tudi, da se bo z vprašanjem Žugljevih delovnih izkušenj (tudi pogoja desetih let) še enkrat spoprijela tudi posebna natečajna komisija uradniškega sveta. Informacijo je včeraj potrdila predsednica uradniškega sveta Polona Kovač. V tožbi Žugelj-Bahovec se upravno sodišče namreč ni izrekalo, ali Žugelj izpolnjuje zakonske pogoje za direktorja ATVP, temveč je presojo o tem znova vrnilo v presojo posebni natečajni komisiji uradniškega sveta. Kdo bo v tej komisiji, bo predvidoma znano v četrtek, je povedala Polona Kovač, ki pričakuje, da bo komisija o primernosti Žugljeve kandidature odločila še v decembru.
Resno zaskrbljenost nad nastalimi razmerami na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki že šesti dan nima zakonitega zastopnika, so včeraj izrazili tudi na Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). Predsednik VZMD Kristjan Verbič je poudaril, daje »takšno stanje nedopustno ter skrajno neodgovorno od pristojnih upravljavcev (op. Vlade RS), ki bi morali nemudoma urediti razmere z imenovanjem zakonitega zastopnika. Gre namreč za osrednjo institucijo, regulatorja kapitalskega trga, ki mu je treba zagotoviti avtonomno in nemoteno nadaljnje delovanje, nadzor, postopke in presoje. V VZMD smo toliko bolj zaskrbljeni, ker je v izrazito občutljivih ekonomskih in socialnih okoliščinah vse več pomembnih institucij destabiliziranih in hendikepiranih. Zato opozarjamo, da bi era permanentnega urejanja razmer, kot smo ji priča npr. v osrednji bančni ustanovi (op. NLB, d. d.), še v primeru ATVP prej ali slej pomenila nov krog nebrzdanega lastninjenja in plenjenja oziroma tajkunizacije. Katastrofalne posledice, ki jih to lahko prinese, pa se nikakor ne kažejo le na kapitalskem trgu, slovenski družbi in njenem ustroju, ampak tudi v kontekstu globalne vpetosti, soodvisnosti in ranljivosti, kar navsezadnje izpričujejo tudi izrecna opozorila OECD,« je VZMD zapisala v včerajšnjem sporočilu za javnost.