Medij: Dnevnik Avtor: Igor Dernovšek tema: izbrisani mali delničarji, obveznice Datum: Ponedeljek, 12. aprila 2021 Vir: TUKAJ
Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti več določb zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav pobudniki, nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, še niso izčrpali vseh pravnih sredstev, pa so okoliščine tega primera po oceni ustavnega sodišča izjemne.
Ustavno sodišče je nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank priznalo pravni interes in začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Pobudniki izpodbijajo določbe zakona, ki urejajo omejitev sodnega varstva le na ugotavljanje odškodninske odgovornosti Banke Slovenije (BS) ter temu ustrezno ločitev pravd iz prej začetih enotnih postopkov. Prav tako izpodbijajo pogoje in postopek za izplačilo pavšalnega nadomestila, omejitev višine odškodnine ter njeno obrestovanje, kakor tudi izključno pristojnost okrožnega sodišča v Mariboru ter nadzor in prekrškovno odgovornost v zvezi z obveznostjo, da se zaupni dokumenti iz virtualne podatkovne sobe uporabijo izključno za namen poteka odškodninskih postopkov.
Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da izpodbijane zakonske določbe na pravni položaj pobudnikov sicer ne učinkujejo neposredno, in da se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, pa so po njegovi oceni okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki namreč e dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. »Zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni«, so zapisali.
Za dolgotrajnost postopkov je kriv zakonodajalec
Na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da v zvezi s problematiko izbrisa že dlje časa potekajo različni postopki na ustavnem in na drugih sodiščih, k njihovi dolgotrajnosti pa je po njihovi oceni bistveno pripomogel tudi zakonodajalec, ki je najprej protiustavno uredil nadomestno (odškodninsko) sodno varstvo upravičencev iz kvalificiranih obveznosti. Zakonodajalec je z odpravo protiustavnosti zamujal več kot dve leti in pol, od maja 2017 do decembra 2019, ko je bil uveljavljen ZPSVIKOB. Po sprejemu tega zakona pa je ustavno sodišče marca lani ugodilo predlogu Banke Slovenije za zadržanje izvrševanja zakona do končne odločitve o njeni zahtevi za oceno ustavnosti in s tem znova prekinilo odškodninske postopke nekdanjih imetnikov zoper Banko Slovenije.
Ker mora pri odločanju o sprejemu pobud upoštevati tako potek časa od izbrisa, kakor tudi močan širši javni interes za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila prizadetih oseb, ustavno sodišče ocenjuje, da bi napotitev pobudnikov na formalno in materialno izčrpanje sodnega varstva pomenila ogrožanje človekovih pravic. Zato je po njihovem mnenju treba v tej zadevi odstopiti od običajne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev, »ki bi v okoliščinah primera zanje delovala pretrdo«. Ustavno sodišče je pobudnikom priznalo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb in jih prejelo v obravnavo tudi zato, ker gre za pomembna ustavnopravna vprašanja, so še pojasnili.
Mali delničarji z mešanimi občutki
V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) imajo nad odločitvijo ustavnega sodišča mešane občutke. »Veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne, razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013. Tako razlaščenci še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar priznava tudi ustavno sodišče,« so zapisali v MDS, in opozorili, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Slovenije, ki so vlagali v pokojninske družbe, zavarovalnice...
Ob tem pa se, kot pravijo v Društvu MDS, ne morejo znebiti občutka, da ustavno sodišče dela s »figo v žepu«, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti omenjenih določb.
V Društvu MDS tudi še vedno ne razumejo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani BS, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na državo. »S tem so preprečili načelo enakosti orožij pred sodiščem, kar naj bi bilo eno o temeljnih načel pravne države. Če že pa bi morala Republika Slovenija, ki je z izbrisi tudi sama utrpela škodo, kot intervenient nastopati kvečjemu na strani razlaščencev in ne na strani razlastitelja,« menijo v Društvu MDS.
BS aktivirala skupino pravnih strokovnjakov
Medtem ko ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije čaka na odgovore Sodišča EU in je do takrat postopek prekinilo, je Banka Slovenije za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, oktobra lani aktivirala skupino pravnih strokovnjakov.
»Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU,« je takrat povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Skupina sedaj počasi zaključuje svoje delo.
US zavrgel pobudo o javni objavi tožnikov
Ob tem je ustavno sodišče zavrglo pobudo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank za začetek postopka za oceno ustavnosti desetega odstavka 25. člena ZPSVIKOB. Po tem odstavku mora sodišče v osmih dneh po vložitvi tožbe na svoji spletni strani javno objaviti podatke o tožnikih, ki vlagajo tožbo v skladu s tem členom. Po pojasnilih ustavnega sodišča deseti odstavek 25. člena zapoveduje javno objavo podatkov o tožnikih le za tožnike, ki dejansko vložijo tožbo na podlagi tega člena zakona, ki je bil uveljavljen 19. decembra 2019. Pobudniki pa so vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije na podlagi 350.a člena zakona o bančništvu in po drugih pravnih podlagah zoper poslovne banke v letih 2016 in 2017, torej še pred uveljavitvijo te določbe.
Zakonskih določb, ki urejajo posege v človekove oziroma ustavno varovane pravice, se po mnenju ustavnega sodišča praviloma ne sme razlagati ekstenzivno, glede na to pa omenjeni deseti odstavek 25. člena zakona »sploh ne posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnikov«.