Medij: Dnevnik Avtorji: Teme: mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 18. 11. 2009 Stran: 16
Ljubljana - Okrožno sodišče v Kopru je včeraj upnike Istrabenza pozvalo h glasovanju o prisilni poravnavi na podlagi spremenjenega načrta o finančnem prestrukturiranju.
Danes se bodo ponovno srečali tudi predstavniki bank upnic in Petrola, ki naj bi se pogovarjali o predlogu prostovoljne poravnave Istrabenzovih obveznosti. Za dogovor mimo sodišča naj bi bilo sicer po oceni poznavalcev vse manj možnosti.
Tehtnica v prisilni poravnavi Istrabenza se je včeraj spet nagnila v prid bankam, ki vsaj uradno nasprotujejo stečaju Istrabenza. Koprsko sodišče je namreč 24,5 milijona evrov vredno terjatev Hypo Bank, ki jo je prerekal prisilni upravitelj Boris Dolamič, priznalo kot »verjetno«. Tako štiri banke, ki so zahtevale stečaj, same ne morejo več blokirati Istrabenzove »prisilke«.
Čeprav bodo upniki o uspehu "prisilke" odločali v mesecu dni, pa je iz končnega seznama preizkušenih terjatev razvidno, da štiri tuje banke (Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB), ki so pred meseci vložile zahtevo za stečaj Istrabenza, po novem obvladujejo le še okrog 39 odstotkov prijavljenih terjatev. To pomeni, da same Istrabenza ne morejo poslati v stečaj, saj lahko po zakonodaji prisilna poravnava uspe, če zanjo glasujejo upniki z najmanj 60 odstotki terjatev.
Za preobrat v zgodbi o reševanju Istrabenza je včeraj poskrbelo prav koprsko sodišče.
To je namreč delno ugodilo ugovoru Hypo banke in ji poleg 21,1 milijona evrov visoke terjatve, ki jo je že pred dvema mesecema potrdil prisilni upravitelj Istrabenza Boris Dolamič, kot "verjetno izkazano" priznalo še 24,6-milijonsko terjatev, ki jo je prijavila Hypo banka. S tem ji je posledično priznalo tudi glasovalne pravice za omenjeno terjatev. Ker Hypo bank ni vložila zahteve za stečaj Istrabenza, se je tako avtomatično zmanjšala moč glasovalnega bloka prej naštetih štirih tujih bank. Te še vedno obvladujejo več kot 180 milijonov evrov terjatev, a je sodišče njihov skupni znesek s 434 povečalo na 462 milijonov evrov. Sodišče je namreč poleg dodatne terjatve Hypo za "verjetno izkazane" priznalo še za okrog tri milijone evrov terjatev, ki jih Dolamič ni priznal Unicreditu in Aktivi Naložbam.
Zakaj je sodišče Hypo banki priznalo terjatev, ki bi lahko ob glasovanju o "prisilki" Istrabenz rešila pred stečajem?
Iz obrazložitve sklepa je razbrati, da je o 24,5 milijonov evrov vredni terjatvi odločala administrativna napaka, povezana s skrajšanim zapisom upnikovega imena (Hypo Alpe-Adria-Bank). "Ugovoru upnika je sodišče ugodilo, ker je ugotovilo, da je upnik že z ugovorom proti osnovnemu seznamu uveljavljal, da so identifikacijski podatki o skrajšani firmi upnika nepravilni, tega ugovora pa upravitelj ni upošteval," piše v sklepu. Kljub temu je Dolamič včeraj zatrdil, da je terjatev skupaj z Istrabenzom prerekal, ker gre za solidarno poroštvo Istrabenza hčerinskim podjetjem. "Tudi zato je vprašanje, ali ga bo Istrabenzu sploh treba plačati, saj bi lahko obveznosti poravnale tudi hčerinske družbe. Sodišče pa ima diskrecijsko pravico, da terjatvi podeli verjetnost in posledično tudi glasovalno pravico. Omenjena napaka s tem nima zveze," je za Dnevnik povedal Dolamič.
Gre sicer za terjatev, ki jo je Istrabenz nase prevzel po tem, ko dolgov do Hypo banke v roku nista poplačali dve hčerinski družbi (Istrabenz hoteli Portorož in Droga Kolinska), pri čemer je bil koprski holding njun porok. Pri tem je iz sklepa opaziti, da je Istrabenz jamčil za 15-milijonsko posojilo, ki so ga portoroški hoteli najeli še julija 2008, torej tudi pred izbruhom svetovne finančne krize in v obdobju, v katerem je moral Istrabenz zaradi visoke zadolženosti posojila najemati z začasnimi odprodajami delnic (tako imenovane repo pogodbe).
Včeraj je sodišče javno objavilo tudi spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, v katerem se je Istrabenz zavezal, da bo obveznosti do bank upnic poravnal v štirih in ne več v petih letih, kot je predvideval prvotni načrt. Pri tem naj bi Istrabenz slabih 19 odstotkov terjatev poravnal do konca prihodnjega leta, v letih
Istrabenz bankam ponuja poplačilo terjatev po fiksni obrestni meri
Čeprav se je v pogovorih o spreminjanju načrta finančnega prestrukturiranja omenjala tudi možnost, da bo Istrabenz obveznosti bankam odplačeval po spremenljivi obrestni meri, ki bi vezana na euribor, je tudi iz novega načrta razvidno, da naj bi banke terjatve obrestovale po fiksni letni nominalni obrestni meri. Ta bo še letos znašala 2,5 odstotka, v prihodnjem letu pa bi se zvišala na tri odstotke. Nato se bo do konca leta 2013 dvigovala za 0,25 odstotne točke - leta 2013 bo torej znašala 3,75 odstotka.
Istrabenz z dividendami do dobička
Istrabenz je oktober zaključil z 2,77 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je še mesec prej posloval s tretjino milijona evrov čiste izgube. Dobiček Istrabenza je v pretežni meri posledica znatno višjih prejetih dividend, ki jih je bilo za kar 6,2 milijona evrov. Med večjimi oktobrskimi stroški Istrabenza je bila poleg obresti bank tudi odpravnina enemu izmed zaposlenih, zaradi katere so se mesečni stroški dela zvišali za kar dve tretjini, na 215.000 evrov, ter tako negativno vplivali na poslovanje in dobiček. Istrabenz je del prejetih dividend vezal kot trimesečni depozit na eni izmed bank, preostali del pa uporabil za plačilo obresti na najeta posojila. Konec oktobra je imel Istrabenz za 395 milijonov evrov posojil, obveznosti družbe pa so za 49,6 milijona evrov presegale njeno premoženje. mp