Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji Datum: Torek, 29. januar 2019 Stran: 9
Računsko sodišče Preverilo naj bi pravilnost in smotrnost praks nadzora. Revizijo podpirajo tudi razlaščeni vlagatelji bank
Ljubljana - Oškodovani vlagatelji bank in davkoplačevalci bi vendarle lahko dočakali nov korak pri razčiščevanju postopkov in odločitev, povezanih s sanacijo bank. Računsko sodišče je namreč sklenilo revidirati poslovanje Banke Slovenije tudi v obdobju pred novembrom 2014, torej v času sanacije bank.
Če se Banka Slovenije – novi guvernerje Boštjan Vasle – na sklep ne bo pritožila, bi revizorji menda lahko zavihali rokave že prihodnji teden. Vrata za revizijo Banke Slovenije so se računskemu sodišču odprla oktobra lani, ko je začasno vodstvo centralne banke sklenilo umakniti zahtevo za presojo ustavnosti določenih členov zakona o Banki Slovenije, katerih izvajanje je bilo dotlej zadržano. Gre za določila, ki so računskemu sodišču omogočila revizijo »pravilnosti in smotrnosti praks nadzora «, ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014 (do uvedbe enotnega nadzora v območju evra) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev. Povedano drugače: revizijo postopkov pri sanaciji bank, ki so davkoplačevalce stale pet milijard evrov, skoraj milijardo evrov pa so v njej z razlastitvijo izgubili tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank. Prejšnje vodstvo Banke Slovenije je temu nasprotovalo, saj je menilo, da bi že sama izdaja priporočil računskega sodišča pomenila prepovedan vpliv na Banko Slovenije.
Dvomi o sanaciji
Novela zakona, po kateri računsko sodišče lahko revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih, je začela veljati jeseni 2017. Poslanci so jo sprejeli po tem, ko so se v javnosti pojavili številni dvomi o postopkih pri sanaciji bank in dejanski velikosti bančne luknje. Na Banko Slovenije so leteli očitki , da so bili stresni testi narejeni na preveč pesimističnih gospodarskih predpostavkah, ocena vrednosti aktive bank pa ni bila narejena skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, kar naj bi vodilo v prenizko vrednotenje premoženja bank in s tem v previsok primanjkljaj kapitala bank. Banka Slovenije je razkritje dokumentov o tem do zdaj zavračala.
Revizijo poslovanja Banke Slovenije podpirajo tudi številni razlaščeni vlagatelji bank , saj menijo, da bi jim ugotovitve računskega sodišča lahko koristile v pravdnih odškodninskih postopkih. Nanje sicer še čakajo, saj ministrstvo še pripravlja zakon o sodnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank.
Katičeva podpira preiskavo
Računsko sodišče pa ni edino, ki ga zanima ozadje sanacije bank. Zaradi omenjenih očitkov so kriminalisti leta 2016 začeli kriminalistično preiskavo in zato opravili tudi hišno preiskavo v Banki Slovenije.
A Slovenija se je zdaj zaradi tega znašla na tapeti evropske komisije, ki se je odločila , da zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra proti naši državi sproži postopek pred sodiščem Evropske unije (EU ).
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je napovedala odločen odgovor na napovedano tožbo evropske komisije proti Sloveniji in podporo slovenskim organom pregona za razjasnitev okoliščin ob sanaciji bank leta 2013. Poudarila je , da se je Banka Slovenije šele na začetku hišnih preiskav začela sklicevati na imuniteto EU oziroma na nedotakljivost arhivov.
Na ministrstvu menijo, da komisija pojem arhiva lahko tolmači široko, tako da naj bi vsa dokumentacija, vključno s pripravljalnimi dokumenti za sestanke ECB, uživala zaščito.
Po mnenju Katičeve bi tako široka interpretacija v praksi zelo otežila kakršnekoli preiskave kaznivih dejanj v Banki Slovenije in tudi drugih organih, ki z evropskimi neposredno komunicirajo , kar gotovo ne more biti cilj EU.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki vodi kriminalistično preiskavo, je zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije z guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu tik pred božičem na tožilstvo podal kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja.