Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 05. jul.. 2017 Stran: 3
Državne naložbe Pomisleki, da ima holding več informacij kot drugi lastniki - Odgovorna je družba - V MDS ne opažajo večji težav
Ljubljana - Ko je vodstvo Krke pred kratkim državnemu SDH pojasnjevalo načrte in poslovanje družbe, ki skrbi holding, tega ni posebej razkrilo drugim lastnikom, zato so se pojavili pomisleki o neenakopravni obravnavi delničarjev. Očitki, da je SDH glede tega v privilegiranem položaju tudi v drugih delniških družbah, se pojavljajo že nekaj časa.
Slovenski državni holding (SDH), ki ima v nadzornih svetih družb praviloma enega ali več svojih predstavnikov, že več let z družbami opravlja tako imenovane kvartalne sestanke, na katerih se seznani z njihovim poslovanjem in jim določa tudi cilje. S predstavniki družb, v katerih izvaja upravljavske pravice, pa se po potrebi sestaja tudi drugače in poskuša pridobiti podatke, ki jih potrebuje za odločanje in načrtovanje. Že nekaj časa je zato mogoče slišati pomisleke, da SDH od družb dobiva več informacij kot drugi delničarji.
Nato vprašanje je že pred časom opozoril nekdanji šef Ljubljanske borze Andrej Šketa, zdaj pa se je spet postavilo v omenjenem primeru Krke, kjer sicer zatrjujejo, da vlagateljem na takšnih sestankih ne razkrivajo notranjih informacij, jutri pa bodo imeli redno skupščino.
Podbevšek: SDH izjema
Korporativni pravnik Gorazd Podbevšek opozarja, da SDH pravno nima in ne sme imeti privilegiranega položaja, saj mu noben zakon ne daje pravic, ki jih drugi delničarji nimajo: »Seveda pa vsak delničar izvršuje svojo pravico tako aktivno, kot želi. To pomeni, da vsak delničar lahko prosi za podatke in pogovor v zvezi z družbo, družba pa je dolžna poskrbeti, da varuje enakopraven položaj vseh delničarjev in da komunicira skladno z urejenim sistemom.«
Poudarja, da so družbe pri tem glede na pravni status v različnem položaju. V družbah z omejeno odgovornostjo družbenik lahko zahteva skoraj katerokoli informacijo o poslovanju in družba njeno posredovanje lahko zavrne le,
če presodi, da bi to bilo za podjetje škodljivo. O tem pa odločajo družbeniki na skupščini, ne uprava.
Enaka obravnava delničarjev
V delniških družbah je drugače, saj je po besedah Podbevška osnovni mehanizem za informiranje delničarjev skupščina: »Če družba posameznemu delničarju informacije razkrije zunaj skupščine, je te informacije na zahtevo dolžna razkriti tudi vsem drugim delničarjem.« V javnih delniških družbah pa je poročanje najbolj regulirano. »Te družbe smejo vse cenovno občutljive informacije posameznemu delničarju razkriti le, če so jih hkrati razkrili tudi na Seonetu. Lahko imajo sestanke s SDH, ne smejo pa razkrivati ničesar, kar še ni bilo razkrito in cenovno občutljivih informacij. Tudi drugi delničarji želijo komunicirati z družbami. Te pa so dolžne poskrbeti, da ne pride do informacijske asimetrije, ki bi omogočala zlorabe na trgu,« pravi Podbevšek.
Pravnik SDH Miha Kerin je že pred letom in pol pojasnjeval, da je namen holdinga aktivno in učinkovito upravljanje ter da si tega brez zadostnega obsega informacij ni mogoče predstavljati. Navedel je, da tudi v Nemčiji ni nič nenavadnega, da ima javna oblast kot delničarka dostop do več informacij.
Holding nima privilegijev
Na SDH odgovarjajo, da si prizadevajo za čim učinkovitejše in čim temeljitejše spremljanje družb, saj je eden ključni ciljev delovanja holdinga doseganje čim boljših poslovnih rezultatov družb. Nadzor pa da je prilagojen statusu družb. »SDH ni v privilegiranem položaju, saj ima tako kot vsak drug delničar pravico do pridobivanja informacij, ki mu omogočajo učinkovito upravljanje naložb s kapitalsko naložbo države,« pravijo in opozarjajo, da je enakomerno obveščenost delničarjev dolžna zagotoviti družba in ne delničar.
In kaj o tem menijo mali delničarji? Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stankovič za zdaj ne vidi večjih težav. Pravi, da se je občasno pojavljal občutek, da bi SDH lahko imel več informacij, vendar do zdaj to ni bilo potrjeno. Pojasnjuje, da holdingovo pridobivanje informacij vidi predvsem v smislu aktivnega upravljanja, in dodaja, da imajo uprave sestanke tudi z MDS, kadar za to zaprosijo. »Bilo bi nevarno, če bi država imela več informacij. Pomembno se mi zdi, da so vsem vlagateljem razkrita morebitna tveganja,« je sklenil.
Enaka obravnava delničarjev
Ali je SDH kot delničar in upravljavec v privilegiranem položaju in ali so v zvezi s tem že ukrepali proti kateri družbi, smo vprašali Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta konkretnih primerov ni hotela komentirati. Na splošno pa so odgovorili, da zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) predpisuje enakomerno in nediskriminatorno obravnavo delničarjev javnih družb, pomen tega pa da izpostavlja tudi kodeks upravljanja javnih delniških družb. To pomeni, da mora izdajatelj nadzorovane informacije nediskriminatorno razkriti takoj, ko je mogoče, najpozneje pa v predpisanih rokih. Javna družba, ki posameznemu delničarju razkrije nadzorovano informacijo, ne da bi to informacijo delila z vsemi svojimi delničarji skladno z ZTFI in sklepom o izpolnjevanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij pa nediskriminatorno tudi s celotno investicijsko javnostjo, ravna v nasprotju s predpisi, dodajajo na agenciji.
Odstopila nadzornica Krke
Potem ko je SDH z nasprotnim predlogom za četrtkovo skupščino Krke predlagal odpoklic članice nadzornega sveta Anje Strojin Štampar, ki naj bi jo zamenjal Dimitrij Marjanovič iz SDH, je svoj odstop napovedala še članica Simona Razvornik Skofic, prav tako iz vrst državnega upravljavca. Razvornik Škofičeva bo odstopila v četrtek, ko naj bi po neuradnih informacijah SDH imenoval dva nova nadzornika farmacevtske družbe. Med kandidati je po naših informacijah menda tudi prvi mož Modre zavarovalnice Borut Jamnik.