Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 03. feb.. 2017 Stran: 3
Slovesnost ob obletnici uvedbe evra Predsednik Borut Pahor včeraj ni izrekel niti besede v podporo guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu
Ljubljana - Na za javnost zaprtem srečanju s predsednikom Evropske centralne banke Mariem Draghijem v Banki Slovenije so govorili o vplivu politike obrestnih mer na slabšanje položaja malih bank ter o avtonomnosti, kredibilnosti in odgovornosti centralnih bank. Vprašanj, povezanih s sanacijo bank, niso omenjali.
Sanacije bank leta 2013 pa se je v svojem govoru ob slovesnosti obletnice uvedbe evra pri nas dotaknil slovenski guverner. »Ponosen sem na vse odločitve, ki smo jih v Banki Sloveniji sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013. Na kocki je bilo veliko. A stvari smo izpeljali prav - uspelo nam je zajeziti odliv bančnih vlog, stabilizirati bančni sistem tudi z ukrepi, ki so zdaj predmet kritik, gospodarstvo se je stabiliziralo ... Ravnali smo prav in najbolje možno, in ponovno bi ravnal enako kljub vsem kritikam m diskreditacijam, ki postajajo stalnica,« je v nagovoru poudaril Boštjan Jazbec. Morda je kdo pričakoval, da bo o pravilnosti sanacije govoril tudi prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je včeraj sicer obiskal Slovenijo drugič, m to potezo je mogoče razumeti tudi kot simbolno podporo slovenskemu kolegu, na katerega letijo kritike predvsem v zvezi z izbrisom podrejencev. A sanacije Draghi ni omenil.
Niti besede podpore vrhu slovenske centralne banke pa ni bilo slišati od predsednika države Boruta Pahorja, kar nekateri sogovorniki ocenjujejo kot oportunizem, čeprav je predsednik države že pred časom posredno napovedal, da Jazbec, vsaj pod njegovim predsedovanjem, novega guvernerskega mandata ne bo deležen. Dejal je, da namreč vsi, ki so sodelovali v sanaciji bank leta 2013, ne morejo računati na dovolj veliko podporo za ponovno imenovanje v državnem zboru.
Odpoklica ne bo
Boštjan Jazbec je sicer včeraj tudi jasno pokazal, da s položaja guvernerja ne glede na kritike, ne namerava predčasno oditi. Tisti, ki morda računajo, da bi lahko bil odpoklican, pa bodo razočarani. Postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije, h kateremu je poslanske skupine vseh strank, pozval predsednik Društva malih delničarjev Rajko Stanković:, namreč ne obstaja in takšnega postopka politiki niti ne morejo sprožiti. Tako so včeraj opozarjali poslanci vseh večjih strank, ki sodelujejo pri kadrovskih odločanjih v mandatno-volilni komisiji, ki jo vodi Mitja Horvat (SMC). Poročali smo, da so možnost odpoklicev lani poslanci celo že uzakonili za župane (ne pa za druge funkcionarje), a je po vetu državnega sveta novost prejšnji teden tudi za župane propadla.
Guvernerja bi parlament po zakonu lahko razrešil le, če bi to ta sam predlagal, ali če za opravljanje funkcije ne bi več izpolnjeval pogojev, ali bi zagrešil hujšo kršitev. Oboje pa se ugotavlja po postopku, ki ga predpiše Banka Slovenije sama. Stanković je kot vzrok za odpoklic navedel guvernerjeve izjave pred komisijo za nadzor javnih financ o vlogi centralne banke pri prenosu slabih terjatev, ki naj bile neresnične.
Med poslanci je mogoče slišati, da bi se Jazbec v težavah lahko znašel zaradi krivega pričanja, če bi neresnice izrekel pred preiskovalno komisijo. Izjave pred običajno nadzorno komisijo pa imajo manjšo težo. Društvo malih delničarjev je včeraj zahtevi po guvernerjevem odhodu sicer dodalo še zahtevo državi in njenim upravljavcem, da sprožijo ustrezne postopke proti članom uprave in nadzornega sveta NLB, ker leta 2013 niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. Uprava banke takrat ni dobila soglasja nadzornikov za takšno dodatno razvrednotenje, ki se je zgodilo.