Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 05. okt.. 2016 Stran: 6
Manjšinski delničarji se lahko nadejajo od 39 do 54 milijonov evrov za delnice elektrodistribucijskih podjetij. Če bodo sprejeli ponudbe, ki se vrtijo okoli tretjine knjigovodske vrednosti
Vsem petim slovenskim elektrodistribucijskim podjetjem, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, je lastnik Slovenski državni holding (SDH) s skupščinskim sklepom naložil odkup lastnih delnic. V dopisu delničarjem so na skupščinah pojasnjevali, da želijo na ta način urediti razmerja do manjšinskih delničarjev in jim omogočiti izstop iz lastništva po enakih cenah. Vrednost delnic so določili na osnovi poročil o ocenjeni vrednosti družb, ki jih je opravil "pooblaščeni ocenjevalec podjetij z licenco inštituta za revizijo". Na ta način so prišli tudi do razpona cen, ki temelji na optimistični in pesimistični napovedi poslovanja teh podjetij. Glede na to, da predlagane cene delnic dosegajo le od 21 do 42 odstotkov knjigovodskih vrednosti elektrodistribucijskih podjetij, SDH pojasnjuje da so pri cenitvah upoštevali bodoča investicijska vlaganja, naložbe v kapital odvisnih družb in finančni dolg.
Upoštevaje najnižjo in najvišjo predlagano ceno delnic bi manjšinski delničarji, ki jih je bilo konec avgusta letos še 3864, iztržili od 38,9 do 54,4 milijona evrov. Na SDH pojasnjujejo še, da je to možnost in ne obveznost, tako da se lahko delničarji na osnovi ponudbe odločijo, ali jo bodo sprejeli ali ne. Cenitve elektrodistribucijskim podjetjem sicer niso predložili, lahko razberemo iz odgovora Elektra Maribor na vprašanje delničarjev.
Društvo MDS: Cena je prenizka, višina bodočih naložb pa nerealna
Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS), je v imenu svojih članov na vseh petih skupščinah ugovarjal predlaganemu sklepu in napovedal izpodbojne tožbe, saj meni, da je ponujena cena za izstop malih delničarjev prenizka, ker ta le v primeru Elektra Celje presega 42 odstotkov knjigovodske vrednosti. "Menimo tudi, da odštevanje bodočih investicij ne odraža dejanskega stanja, ampak želenega za nekatere na SDH. Letna poročila elektrodistribucijskih družb spremljamo od leta 2009 in vsa potrjujejo realno knjigovodsko vrednost. Kvečjemu bi ta lahko bila še višja glede na amortiziran del omrežja, ki še vedno deluje," meni Stankovič in dodaja, da gre v primeru Elektra Ljubljana pri oceni bodočih investicij za kar 17 milijonov evrov razlike. Pravi še, da se malim delničarjem ob konstantni dividendni politiki ne mudi iz lastništva teh podjetij.
Prav tako meni, da se z manevrom SDH ne rešujejo špekulanti, katerih delnice so tako ali tako zastavljene za kredite pri bankah, ki bi se na ta način delno razdolžili. Opozarja še na dejstvo, da je MDS od SDH že aprila zahtevalo razkritje cenitev in odgovore na vprašanja, kdo jih je opravljal in po kakšni ceni. Odgovor od SDH so prejeli šele v petek, 30. septembra, in sicer, da cenitev ne bodo razkrili, saj da gre za poslovno skrivnost. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno še, da je SDH za izdelavo ocene vrednost podjetju P&S Capital Deana Mikoliča plačal 45.140 evrov. Za pregled tveganj za elektropodjetja pa Centru poslovne odličnosti EF Univerze v Ljubljani še dodatnih 22.478 evrov.
Društvo MDS je na SDH poslalo še svoj predlog rešitve izstopa manjšinskih delničarjev iz elektrodistribucijskih podjetij. V njem predlagajo najnižjo ceno izstopa pri polovični knjigovodski vrednosti, torej okoli štirih evrov. Ali izdajo komunalnih obveznic z ročnostjo 5 ali 10 let z ustrezno obrestno mero, ki bi jih uvrstili na Ljubljansko borzo. "Na ta način bi trg ovrednotil ceno izstopa manjšinskih delničarjev, izplačana sredstva pa ne bi šla v breme proračuna," še meni Stankovič.
Cene na sivem trgu okoli 1,70 evra. Kdo kupuje?
Napovedi o državnem odkupu delnic so vznemirile tudi sivi trg, saj so nekateri manjšinski delničarji v svoje nabiralnike dobili ponudbo Hvpo banke, ki naj bi odkupovala delnice vseh petih elektropodjetij po 1,70 evra, kar je razen v primeru Elektra Ljubljana (1,62 evra), precej nižje od pesimističnih ocen SDH. Delniške knjige kažejo, da se je v zadnjem obdobju med lastniki teh podjetij pojavil fiduciarni račun pri zagrebški Hypo banki. Znano je, da imajo manjšinske deleže v elektrodistribucijskih podjetij ciprska podjetja tranzicijskega poslovneža Igorja Laha, družbe iz skupine KD Matjaža Gantarja, v treh DZS Bojana Petana, delnice elektropodjetij je kupoval tudi Tomaž Ročnik. Manj znano pa je, da naj bi se za te delnice zanimal tudi Borut Kuharic, znan iz primorskega Vipa Holdinga, ki je danes v likvidaciji in je imel v svojem portfelju deleže elektrodistribucijskih podjetij. Bi lahko za fiduciarnim računom Hypo banke v Zagrebu stal on?
Odkupi delnic prihodnje leto
Iz Elektra Ljubljana so nam odgovorili, da je skupščina družbe upravo pooblastila, da v triletnem obdobju oblikuje sklad lastnih delnic. Ta pripravlja izhodišča za izvedbo odkupa, predvidoma do konca leta naj bi pridobila ustrezna soglasja. "Ocenjujemo, da bi ponudbo za delničarje na nadzorni svet lahko posredovali ob koncu leta, ali v začetku prihodnjega leta." Tudi uprava Elektra Maribor pripravlja program odkupa delnic. Delničarje bodo hkrati obvestili o načinu, pogojih in ceni odkupa lastnih delnic. V Elektru Gorenjska delnic od malih delničarjev letos še ne bodo odkupovali, ponudbo zanje napovedujejo za leto 2017. V Elektru Primorska pripravljajo predlog ponudbe odkupa delnic, ki ga mora potrditi nadzorni svet. Ta naj bi bila znana do konca oktobra. Iz Elektra Celje pa sporočajo, da delnic od malih delničarjev še ne odkupujejo glede na to, da v načrtu poslovanja odkup lastnih delnic ni bil predviden, in ker nadzorni svet še ni sprejel internega akta o odkupu lastnih delnic v skladu s statutom družbe.