Medij: Poslovni Dnevnik Avtor: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: 06. 04. 2016 Ura: 00:02
Vrhovni sodniki so ustavnemu sodišču predlagali, da razveljavi člen zakona o bančništvu, ki lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic onemogoča tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v bankah.
Zakon o bančništvu, na katerem je temeljila milijardna sanacija bančnega sistema in na katerega se je Banka Slovenije sklicevala pri izbrisu lastnikov podrejenih obveznic, je po mnenju vrhovnega sodišča protiustaven. Vrhovni sodniki, ki so od kolegov na ustavnem sodišču že zahtevali oceno ustavnosti, hkrati ugotavljajo, da je zakon, ki ne zagotavlja ustavnih pravic, kot so enakost pred zakonom, učinkovito pravno sredstvo ter sodno varstvo, problem slovenskega in ne evropskega prava ter v pristojnosti slovenskih in ne evropskih sodišč.
Kršene pravice do enakosti pred zakonom, sodnega varstva ...
Na vrhovno sodišče se je obrnil lastnik obveznic NLB 26, ki jih je banka ob izdaji leta 2010 med nepoučenimi vlagatelji tržila celo na svojih bančnih okencih. Upravno sodišče je namreč zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, saj po zakonu o bančništvu do nje preprosto ni upravičen. Zaradi navedenega je vrhovno sodišče člen zakona, ki mu tožbo onemogoča, poslalo v presojo ustavnemu sodišču.
Iz zahteve za presojo ustavnosti je mnenje vrhovnih sodnikov, ki se v vsebino drugih vloženih zahtev za oceno ustavnosti zakona o bančništvu niso spuščali, dokaj jasno. Vrhovno sodišče namreč ugotavlja, da je Banka Slovenije s svojo odločbo o izrednih ukrepih »enostransko in oblastveno« posegla v položaj več oseb, pri tem pa zakon enim dovoljuje tožbo, drugim pa ne. V nasprotju z lastniki podrejenih obveznic se lahko poleg bank na odločbo Banke Slovenije namreč pritožijo tudi člani uprav bank, ki jim je z izrednim ukrepom položaj prenehal, in delničarji banke, ki jim centralna banka onemogoči sodelovanje pri upravljanju banke. »Neenakost v ustavni pravici temelji na razlogih, ki vrhovnemu sodišču niso razvidni,« so ob navedenih pomislekih zapisali vrhovni sodniki.
Dejstvo, da zakon o bančništvu lastnikom izbrisanih obveznic ne dovoljuje tožbe, bi lahko bilo tudi sprejemljivo, a le če bi jim bilo sodno varstvo zagotovljeno na kak drug način. Edino, kar zakon lastnikom obveznic omogoča, je uveljavljanje povrnitve škode, kjer pa so že vnaprej obsojeni na neuspeh. Dokazati morajo, da je škoda zaradi izrečenega ukrepa višja, kot bi bila, če izreka ne bi bilo, posamezni dokumenti, ki bi lahko predstavljali podlago za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, pa so pri tem nedostopni oziroma označeni kot poslovna tajnost. Vrednost bi hkrati ugotavljali točno na trenutek izreka ukrepa Banke Slovenije, pri čemer ta že vnaprej pravi, da v času izreka ukrepa upravičenja lastnikov obveznic ne obstajajo. Glede na to, da jim je Banka Slovenije obveznice odvzela v trenutku, ko so bile te glede na ugotovitve iste centralne banke vredne najmanj, kar je hkrati največ, kar bi obvezničarji lahko dobili nazaj, so vrhovni sodniki takšno sodno varstvo preprosto označili kot neučinkovito. Možnost, da so lastnikom obveznic omogočili vlaganje odškodninskih zahtevkov, tako po mnenju vrhovnih sodnikov ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, ki bi lahko nadomestilo upravni spor zoper odločbo Banke Slovenije.
Slovenska sodišča so pristojna za zagotavljanje ustavnih pravic
Zahteva vrhovnega sodišča je le ena v vrsti zahtev za ustavno presojo zakona o bančništvu, a iz mnenja vrhovnih sodnikov izhaja, da potrebe po čakanju na odločitev evropskega sodišča ne vidijo. Spomnimo, da so ustavni sodniki v Luksemburg poslali vrsto vprašanj, med drugim tudi, ali bi Slovenija dobila zeleno luč evropske komisije za sanacijo bank brez spornega izbrisa podrejencev. Ministrstvo za finance in Banka Slovenije namreč že vseskozi vztrajata, da je bil izbris podrejenih in hibridnih instrumentov bank nujen, saj evropska komisija v nasprotnem primeru ne bi dovolila državne dokapitalizacije bank, kar bi pomenilo zlom finančnega sistema.
»Vrhovno sodišče meni, da dolžnost zagotavljanja učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih /.../ izhaja iz pravne ureditve Slovenije in da postopek tega ukrepa ni del prava Evropske unije. Ob tem tudi meni, da podlage za navedeno odločbo Banke Slovenije v bistvenem delu temeljijo na pravni ureditvi Slovenije in ne na pravu Evropske unije, zato je tudi presoja v tej zadevi del pristojnosti sodišč Republike Slovenije, ki morajo vsem upravičenim osebam zagotoviti pravico do enakosti pred zakonom ter do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva,« so zapisali.
V primeru ugotovljene neustavnosti nujni posebni mehanizmi
Posledice morebitne ugotovljene protiustavnosti zakona o bančništvu in nezakonitosti aktov Banke Slovenije bi bile zelo obširne. Sanacija bančnega sistema je namreč povzročila izbris imetnikov podrejenih obveznic šestih slovenskih bank (NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje) in za okoli 600 milijonov evrov prikrajšala okoli 1300 posameznikov in 300 podjetij. Vrhovno sodišče je ustavnim sodnikom zato predlagalo, da naloži zakonodajalcu tudi zakonsko ureditev pooblastil sodišč in drugih načinov odprave posledic, na primer vzpostavitev posebnih mehanizmov kot v primeru ugotovljenih številnejših kršitev človekovih pravic.