Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 09. 2015 Stran: 3
Odločitev sodišča Javni so tudi podatki iz obdobja pred uveljavitvijo novele o dostopu do informacij javnega značaja
Ljubljana - Podjetja v pretežni državni lasti morajo na zahtevo razkriti tudi podatke o svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodbah, sklenjenih pred 17. aprilom 2014, ko je začela veljati novela zakona, ki se na tako razkritje nanaša. To je mogoče sklepati iz odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo uradu informacijskega pooblaščenca v sporu z NKBM o tem vprašanju.
Tako bo tudi NKBM zdaj morala razkriti zahtevane podatke o svetovalnih pogodbah od 1. oktobra 2012 do 17. aprila 2014. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki je začela veljati 17. aprila lani, je namreč družbam v pretežni državni ali lokalni lasti naložil, da morajo razkriti podatke o tem, s kom, kdaj, za kaj in za kolikšno vrednost so sklenile svetovalne, donatorske, sponzorske in druge podobne pogodbe. V uradu informacijskega pooblaščenca so odločili, da mora NKBM na novinarsko zahtevo te podatke razriti tudi za obdobje pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. A NKBM se je glede te odločitve pritožila na upravno sodišče, ki pa je njeno tožbo zavrnilo.
NKBM je v tožbi navajala, da je banka zavezanka za ZDIJZ postala šele aprila lani in da gre pri zahtevi po razkritju omenjenih podatkov za retroaktiven poseg in s tem za kršenje ustavne pravice. Takšna zahteva pooblaščenca naj bi tudi posegala v pravice pogodbenih strank, bila v neskladju z zakonom o bančništvu in zakonom o gospodarskih družbah ter družbi povzročila nepopravljivo škodo.
Sodišče pritrdilo pooblaščencu
A upravno sodišče je pritrdilo uradu informacijskega pooblaščenca, da so ti osnovni podatki o omenjenih pogodbah glede na določila ZDIJZ absolutno dostopne informacije javnega značaja in da zanje izjeme za zavrnitev razkritja ne veljajo. Sodišče je še menilo, da pri tem ni časovne omejitve, saj da je poslovni subjekt zavezanec za dostop do informacij, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bila družba pod prevladujočim vplivom javnega prava. NKBM pa je bila že takrat v večinski državni lasti. Sodišče je zudi zavrnilo očitek o retroaktivnosti.
Informacijska pooblaščpnka Mojca Prelesnik pravi, da so z odločitvijo, ki je pravnomočna, zadovoljni, saj gre za prvo tovrstno sodbo. »To potrjuje naše razmišljanje, da ni pomembno, kdaj je zahtevana informacija nastala, ampak da je bilo podjetje takrat pod prevladujočim vplivom javnega prava,« pojasnjuje. Kot je mogoče razumeti, bi prav ta sodba lahko bila pomembna za odločitev o razkritju avtorskih pogodb na fakultetah.
Tožita tudi Triglav in Telekom
NKBM pa ni edino podjetje, ki se je pritožilo na zahtevo urada informacijskega pooblaščenca po razkritju informacij. Prelesnikova pojasnjuje, da na upravnem sodišču trenutno potekajo še trije upravni spori; v enem je stranka Zavarovalnica Triglav, v drugih dveh pa Telekom Slovenije.
Prelesnikova glede na stališče upravnega sodišča zdaj vse zavezance poziva, da sledijo predmetni sodbi in omogočijo dostop do podatkov iz svetovalnih, avtorskih in drugih svetovalnih pogodb, saj gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
V NKBM so nam odgovorili, da so sodbo upravnega sodišča prejeli in jo proučujejo. »Po proučitvi sodbe se bomo odločili o morebitnih naslednjih korakih,« so dodali. Pri tem naj poudarimo, da je upravno sodišče v sodbi izrecno zapisalo, da se ni odločilo za prekinitev postopka in ustavno presojo postopka. V NKBM še poudarjajo, da zakone in odločbe sodišč spoštujemo in da so skladno z ZDIJZ že do zdaj razkrivali zakonsko določene dele tistih pogodb, ki so bile sklenjene od 17. aprila 2014, ko je zakon začel veljati.
Apollu zelena luč evropske komisije
NKBM je sicer v postopku privatizacije in naj bi kmalu dobila zasebnega lastnika. Prav včeraj je evropska komisija finančnemu skladu Apollo dala soglasje za nakup mariborske banke. Po pridobitvi drugih soglasij bo Apollo skupaj z Evropsko banko za raziskave in razvoj državi nakazal 250 milijonov evrov kupnine in prevzel mariborsko banko. A tudi ko bo ta dobila novega zasebnega lastnika, bo še pet let za nazaj zavezanka po ZDI-JZ, seveda za obdobje, ko je bila v državni lasti.