Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 08. 2015 Stran: 6
PODJETJA
Krka je zaradi zapletov dva meseca brez delujočega nadzornega sveta. Čeprav so v Krki junijsko skupščino, na kateri so bili imenovani novi nadzorniki, razglasili za nično, za Kad njeni sklepi še veljajo. Ima zgodba tudi širše kadrovsko ozadje?
Krka, največja družba v domači borzni kotaciji, je zaradi zapletov z junijsko skupščino že skoraj dva meseca brez delujočega nadzornega sveta. A to očitno pretirano ne skrbi nikogar: ne uprave, ki jo vodi Jože Colarič, ne državnih lastnikov Krke, ki imajo že od nekdaj glavno besedo v tem organu. Že na četrtkovi skupščini se bodo morda potrdile tudi špekulacije, da so bili junijski zapleti voda na mlin krogom, ki niso zadovoljni s predlagano sestavo nadzornega sveta Krke.
Kot je znano, so delničarji Krke na skupščini 18. junija imenovali nove člane nadzornega sveta in potrdili izplačilo za skoraj 72 milijonov evrov dividend. Toda že isti dan se je zapletlo, saj so mali delničarji napovedali uveljavitev ničnosti skupščine. Razlog: med sklicem in skupščino ni minilo predpisanih trideset, ampak le devetindvajset dni. Če je Colarič takoj po skupščini zatrdil, da za razglasitev ničnosti sklepov »ni osnove«, si je že čez nekaj ur premislil. Novo skupščino je uprava Krke sklicala za 20. avgust.
Pravna zmeda med Krko in državnimi lastniki
Gre za redko videni pravni manever v korporativnem upravljanju slovenskih družb, predvsem pri največjih. Ničnosti skupščinskih sklepov namreč ni razglasilo sodišče, ampak uprava sama. V Krki so pojasnili, da to lahko storijo, če so za ničnost sklepov skupščine izpolnjeni zakonski pogoji, v tem primeru torej prepozen sklic. Po njihovi razlagi zakona o gospodarskih družbah jim ničnosti ni bilo treba uveljavljati prek sodišča. Toda drugačnega mnenja so v Kadu, ki skupaj s Slovenskim državnim holdingom (SDH) obvladuje več kot četrtino delnic Krke. Menijo, da sporni sklepi, sprejeti na junijski skupščini, veljajo, dokler se ne ugotovi njihova ničnost.. Po prepričanju državnih lastnikov Krke sklepi skupščine torej še vedno niso nični, kar tudi pomeni, da ima Krka že nov nadzorni svet.
Drugače trdijo v Krki. Pojasnili so nam, da trenutni nadzorni svet sestavljajo le trije predstavniki zaposlenih. Toda ti se do izvolitve novih predstavnikov kapitala (mandat starim je potekel 21. junija) sploh ne morejo sestati. Po statutu so namreč nadzorniki sklepčni, če se seje udeležijo najmanj trije predstavniki delničarjev. Tudi zato se zastavlja vprašanje, zakaj uprava Krke že junija imenovanja manjkajočih članov nadzornega sveta ni zahtevala prek sodišča, kot to zahteva zakon. V Krki nanj niso želeli odgovoriti. Zagotovo pa gre celotno dogajanje na roko krogom, ki niso bili zadovoljni s predlagano listo kandidatov za nove nadzornike. Ta je tudi v sklicu nove skupščine enaka tisti, ki so jo delničarji potrdili junija. Na njej so Julijana Kristl in Sergeja Slapničar, ki sta v nadzornem svetu Krke že od leta 2010, predsednik uprave BTC Jože Mermal, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar, predsednik uprave SDH Matej Pire in članica uprave Kada Anja Strojin Štampar.
Najbolj moteči Slapar, Pirc in Strojin-Štamparjeva?
Nezadovoljstvo nad seznamom naj bi prihajalo tudi iz vrst novih nadzornikov SDH, ki jih vodi Damjan Belič. Ti naj bi ocenjevali, da bi se morali vodilni upravljala državnega premoženja raje posvetiti nadzorovanju družb, ki imajo težave s poslovanjem. Novi nadzorniki SDH so mandat dobili sredi julija, (ne)hote pa so jim šli na roko tudi v Krki. Ta je namreč novo skupščino sklicala šele za avgust, čeprav bi jo lahko izpeljala že julija. Tega bi bili precej bolj veseli tudi delničarji Krke, saj bodo na dividende morali čakati do septembra, njihov denar pa bo lahko v tem času plemenitih družba sama. Kot je zatrdil Belič, spada predlaganje članov nadzornih svetov v naložbah SDH v pristojnost njegove uprave.
Med predlaganimi člani nadzornega sveta naj bi bila ob Slaparju, ki da je preveč obremenjen z delom na Zavarovalnici Triglav, najbolj moteča Pire in Strojin-Štamparjeva, ki prihajata iz vrst državnih upravljalcev premoženja. Na SDH so bili tako že ob objavi prvih nerevidiranih rezultatov Krke za lansko leto precej zaskrbljeni zaradi stomilijonske luknje, nastale zaradi valutnih tveganj. Zanimalo naj bi jih, zakaj v Krki teh tveganj niso zavarovali. Krka sicer predstavlja pomemben del portfelja državnih naložb. Prav dobri poslovni rezultati novomeške skupine so leta 2013 v največji meri pripomogli, da je čista dobičkonosnost kapitala (ROE) portfelja družb v lasti SDH znašala 8,6 odstotka. Lani se je čisti dobiček Krke zaradi valutnih tveganj, predvsem padca rublja, znižal za štiri odstotke - na 166 milijonov evrov. A brez sprostitve za skoraj r 40 milijonov evrov rezervacij in bistveno nižje efektivne davčne stopnje bi Skupina Krka lansko leto zaključila z okoli 120 milijoni evrov čistega dobička, kar bi bilo najmanj po letu 2006.