Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 07. 07. 2015 Stran: 9
Ali smo v naše banke resnično vložili preveč denarja, danes niti ni več vprašanje. Ko smo po milijardo evrov visoki dokapitalizaciji NKBM prodali skladu Apollo, ki bo zanjo po enem izmed možnih scenarijev plačal samo 100 milijonov evrov, in ko so že pred meseci v javnost prišli podatki o tem, kako je reševanje bank sploh potekalo, je bolj ali manj jasno, da so nas konkretno opetnajstili.
ČUDEŽNA BANKA
Iz EU so nam sporočili, na kakšen način moramo oceniti premoženje bank in kaj storiti, in mi smo ubogali. Edini banki, ki sta se uprli, sta bili Banka Celje in Gorenjska banka. Tedanji predsednik uprave celjske banke je bil zato prisiljen zapustiti svoj položaj, kmalu za tem je tragično preminil. Gorenjska banka in njena uprava naj bi se na zahteve Banke Slovenije, po pisanju Tadeja Kotnika v Financah, odzvali s pritožbo, dolgo kar 20 strani, v kateri so nasprotovali izračunu kapitalske ustreznosti, ki jih je za Banko Slovenije pripravila revizijska hiša EY.
Kljub temu da so tudi v Gorenjski banki zamenjali upravo, dokapitalizacije niso izvedli in današnje številke kažejo, da je bilo z oceno Banke Slovenije nekaj hudo narobe. Gorenjska banka naj bi leta 2013 potrebovala dokapitalizacijo v višini kar 328 milijonov evrov, danes pa, glede na podatke, ki jih navaja Tadej Kotnik, dosega kar 16,6-odstotno kapitalsko ustreznost in naj bi potrebovala le še 13 milijonov evrov dodatnega kapitala.
Vprašamo se lahko, kako je to mogoče, glede na to, da Gorenjska banka od leta 2013 do danes ni dobila niti evra svežega kapitala. Vsekakor vprašanje za odgovorne v Banki Sloveniji ter nekdanje vodilne na ministrstvu za finance in ne nazadnje za nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, ki nas je še pred nekaj meseci prepričevala, daje bila doka pitalizacija nujna in bi šle banke lahko že čez dan ali dva v stečaj, če ne bi bilo svežega kapitala.
ČUDEŽNI VICEGUVERNER
Čeprav so poteze in odločitve Banke Slovenije danes predmet tako parlamentarne kot kriminalistične preiskave, pa ljudje, ki so jih sprejeli, očitno uživajo tudi podporo trenutno vladajoče politične opcije. Janezu Fabijanu, viceguvernerju Banke Slovenije in namestniku guvernerja Banke Slovenije, namreč septembra poteče 6-letni mandat, a očitno se ne čuti odgovornega za nastalo situacijo in se je za položaj ponovno prijavil.
Za to delovno mesto sta bila še dva kandidata, a je predsednik Borut Pahor parlamentu predlagal prav človeka, ki je podpisan pod skoraj vse sporne odločitve Banke Slovenije. Fabijan je kljub ostrim protestom iz vrst SDS dobil podporo tudi na zasedanju parlamentarne mandatno-volilne komisije. »Če isto stvar ponavljaš na isti način, ne moreš pričakovati drugačnega ali pa boljšega rezultata,« je ponovno kandidaturo Fabijana komentiral Jože Tanko iz vrst SDS.
Ogorčeni so tudi pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD): »Medtem ko je državni zbor uvedel parlamentarno preiskavo o sanaciji bank in bo ugotavljal odgovornost za sporno sanacijo, pa naj bi taisti državni zbor ponovno imenoval na mesto viceguvernerja osebo, ki jo bodo preiskovali,« je začuden predsednikVZMD, mag. Kristjan Verbič.
Gorenjska banka namesto 328 milijonov evrov potrebuje le še 13 milijonov evrov dodatnega kapitala.