VIR: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija
Zadnje upanje - ustavno sodišče
Izbris delnic in podrejenih obveznic zaradi krpanja bančne luknje je pokojninske družbe in sklade, ki dodatno starostno zavarujejo pol milijona ljudi, oškodoval za 32 milijonov evrov.
Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Točka Preloma z dne 11.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.
Ustavno sodišče je prejelo več zahtev za presojo ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je razlastil oziroma "postrigel" lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Med oškodovanimi se največkrat omenja sto tisoč posameznikov, ki so ob sanaciji NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje ostali brez skoraj 600 milijonov evrov vrednih delnic in podrejenih obveznic.
Odškodovanje pokojninskih skladov
Največ sta izgubili Skupna pokojninska družba, ki je v večinski lasti Zavarovalnice Triglav, in Pokojninska družba A, v lasti številnih podjetij, med drugim Petrola, ACH-ja, Mercatorja, Factor banke, Leka in Luke Koper. Prva osebna zavarovalnica Alenke Žnidaršič Kranjc je ostala brez 6 milijonov evrov in pol, državna Modra zavarovalnica, v kateri se zbirajo sredstva javnih uslužbencev, pa brez dobrih 5 milijonov evrov in pol. Agencija za zavarovalni nadzor ugotavlja, da so pokojninske družbe in skladi bančni šok dobro prestali.
Malo individualnih zavarovanj
V Sloveniji sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja iz tako imenovanega drugega stebra upravlja 11 družb in skladov; po zadnjih podatkih je vseh sredstev za 1,9 milijarde evrov ali 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Za dodatno starostno pokojnino varčuje okoli 60 odstotkov vseh, ki so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, vendar premije večinoma vplačujejo delodajalci. Kar 95 odstotkov zavarovanj je namreč sklenjenih kolektivno, le vsak dvajseti zavarovanec je sam pristopil k varčevanju. Vseh zavarovanj skupaj je okoli 488 tisoč, povprečna premija pa znaša 69 evrov na mesec.
Ukinitev ali znižanje vplačil
Številna podjetja so zaradi krize nehala vplačevati v drugi pokojninski steber; v novogoriškem Hitu denimo leta 2010. Predsednik Hitove uprave Dimitrij Piciga je za Točko preloma potrdil, da bodo še letos obnovili vplačila, vendar višine mesečne premije še ni želel razkriti.
Največji krizni izpad pa se je zgodil v javnem sektorju - zaradi varčevalnih ukrepov javni zavodi od leta 2013 za zaposlene vplačujejo znižane premije, od začetka letošnjega leta le še desetino prvotnih zneskov. To po besedah Vesne Razpotnik iz Modre zavarovalnice pomeni korenit poseg v privarčevana sredstva in prikrajšanje pri dodatni pokojnini. Primer: javni uslužbenec, ki so mu pred znižanjem vplačevali 38 evrov dodatne pokojninske premije, ima že za 620 evrov manj privarčevanih sredstev, saj trenutno premija znaša le še 3,8 evra.